Delovno pravo

Kadarkoli lahko zadeve preveriš na Inšpektoratu RS za delo. Je pa res, da majo dela čez glavo in se zato morda ne potrudijo dovolj.

Na kratko še pojasnim, da se lahko nadure, nočne ipd. od podjetja do podjetja razlikujejo, saj je to odvisno od panožnih kolektivnih pogodb (npr. trgovina je ena zadeva, kemična in gumarska industrija druga zadeva itd.)

Lahko ti dam edinole podatke iz Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti: To je minumum, lahko pa so zneski v nekaterih podjetjih oz. panogah višji.

Se pravi, vzameš v roko pogodbo o zaposlitvi, pogledaš, kok maš bruto osnovno plačo in upoštevaš spodaj navedene dodatke....

Za izračun bruto - neto pa lahko uporabiš npr. http://www.swtools.si/sw10010.htm

Lahko pa postaviš kako bolj konkretno vprašanje, np.

46. člen

Dodatki za posebne obremenitve

(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu,
neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem
času, ki je za delavce manj ugoden.

(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v
pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni
delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.

(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot
poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo
opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači tipičnega
dela.

(5) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden,
pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od
osnove:

********************

Razlaga (Uradni list RS, št. 98-4630/1999 in 113-5569/2002)

(glej opombo (7) in (22))

- za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni
proces izvaja najmanj v dveh izmenah 10 %

********************

- za delo v deljenem delovnem času, za vsakokratno prekinitev
dela več kot 1 uro 15%

- za dežurstvo 20%

- za nočno delo 30%

- za delo preko polnega delovnega časa 30%

- za delo v nedeljo 50%

- za delo na dela proste dneve po zakonu 50%.

(6) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste
dneve po zakonu se med seboj izključujeta.

********************

Razlaga (Uradni list RS, št. 31-1456/2000 in 113-5569/2002)

(glej opombo (11) in (22))

(7) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v
višini najmanj 10% od osnove.

********************

(8) V kolektivni pogodbi dejavnosti in v podjetniški kolektivni
pogodbi delodajalca se določijo dodatki in višina dodatkov zaradi
vplivov okolja v naslednjih primerih:

a) pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je
delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja (npr.: dim,
saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan
ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih
prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo), ima delavec pravico
do dodatka za težko delo;

b) pri delih, pri katerih delavec v skladu s predpisi stalno
uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitne čelade, plinske
maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka ali
druga zaščitna sredstva;

c) pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim
nevarnostim (požar, voda, eksplozija), je treba v kolektivni
pogodbi dejavnosti oziroma v kolektivni pogodbi delodajalca
določiti višino teh posebnih dodatkov - odvisno od stopnje
nevarnosti v primerjavi s predhodnimi odstavki tega člena.

47. člen

Dodatek za delovno dobo

(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5%
od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.

(2) Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v delovno
dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec
prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini,
ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno
potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, beneficirana in
posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju
dodatka za delovno dobo.

Normalno, če delaš v nedeljo ponoči, ti pripada in dodatek za delo v nedeljo in dodatek za nočno. Sej ti lepo piše, da se izmed vseh dodatkov izključujeta samo dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike.

1. 30%
2. 50%+30%
3. 30%+30%
4. 30%+50%

Edinole pri delu preko polnega delovnega časa moraš biti prepričan, da gre za nadure. V praksi gre pogosto za prerazporeditev delovnega časa. Se pravi, nekaj časa delaš več kot 8 ur dnevno, nekaj časa pa manj. Če gre za prerazporeditev delovnega časa, ni dodatka. V skladu s predpisi bi moral delavec biti seznanjen v naprej, ali gre za nadure ali za prerazporeditev. Na vsak način, če gre za prerazporeditev, pa morajo biti ure poglihane na vsakih 6 mesecev, če niso, gre gotovo za nadure.

Najprej, kar moraš narest, je, da shranjuješ plačilne liste in razporede dela oz. katere dneve si delal in po koliko ur. Namreč, zastaralni rok za razliko v plači je pet let od dneva, ko bi za posamezen mesec moral prejeti plačo. Zastaralni rok za obresti pa je tri leta.

Zdej, kaj narest, je odvisn od razno raznih okoliščin. Če npr. delodajalec finančno dobro stoji in mu dobr kaže in si zaposlen za določen čas za manj kot pet let, pač počakaš, da ti delovno razmerje preneha in ga pol tožiš. Še zlasti počakaš, če si zaposlen za določen čas in ti podaljšuje po par mesecev. Če bi ga pač tožu ali pa se obrnu na inšpekcijo, ti nebi podaljšal delovnega razmerja.

Če pa si zaposlen za nedoločen čas, potem se pa obrn na inšpekcijo, ki običajno doseže to, da podjetje za naprej plačuje dodatke v skladu s predpisi. Za razliko v plači za nazaj ti inšpekcija ne more pomagat. Zato za nazaj pa nardiš prek odvetnika opomin in se skušaš poravnat, če pa to ne gre, ti pa še vedno ostane tožba. Dokler se le da, je namreč treba skrbet za čim boljše odnose z delodajalcem.