Katera klima

Magic1 je 27. apr 2016 ob 12:28 izjavil:

Če boš zasenčil okna in klimo pustil delat non-stop v vročinkih valih, potem bi moralo bit zadosti. 5°C zbit pa ja ni problem. Pozimi uspešno kurimo, ko je treba nadoknadit 20°C+.

Samo če je 4kw klima ki je nad povprečjem skoraj zadosti za 60m2 kaj potem ostali kupujejo? 2-3kw ventilatorje?

Kaj bi moral imeti 7-8kw da sem varen, to je cca 2000 do 3000 €!
Enostavno ne vidim da bi to ljudje kupovali v kvantiteti...

Magic1 je 27. apr 2016 ob 17:55 izjavil:

Če se do sedaj brez klime stanovanje ni segrelo nad 35°C, potem bo 4kW verjetno zadostovala. Sej ne potrebuješ, da ti ohladi na 20°C. Če ti klima izsuši zrak, je 26°C popolnoma prijetnih za kratke rokave. Dvomim da se ti splača v 2-3000EUR investicijo za ziher. Na koncu lahko še vedno investiraš v dodatno, če bo ta premalo. Bo ceneje in učinek boljši.
Opažam pa pri svoji, da poleti deluje občutno manj, kot pozimi. Bolj kot ne le prekljapja med off in min.

kaj maš? kok m2?

Nastavi na 25C, ne bo nič hladilo.

Ravno pozimi potrebuješ vlažen zrak ker z segrevanje se zrak suši.

BorutK-73 je 27. apr 2016 ob 18:41 izjavil:

Ravno pozimi potrebuješ vlažen zrak ker z segrevanje se zrak suši.

s segrevanjem se zrak ne suši.
pozimi je problem s suhim zrakom ravno zaradi mrazu, ki povzroči da zrak kondenzira na površinah in tam zmrzne ali pa tudi ne. posledica tega je da je zrak suh na splošno zunaj, lahko pa tudi v hiši, če se veliko zrači.

Poveš eno, potem pa z grafom negiraš svojo trditev.

sicer pa mogoče imajo ljudje razične pojme. podobno kot američani ko rečejo "no boots on the ground in syria", pa reče da so poslali 250 vojakov v sirijo. in potem začne razlagat svojo definicijo kaj pomeni "no boots on the ground".

Sej imata oba prav. Samo si drugače interpretirata isto stvar.
Kot sem računal, ima zrak s maksimalno vlažnostjo pod 10°C, manj vlage kot 55% pri sobni temperaturi. Kar lahko vidiš tudi na zgornjem grafu. Če imaš probleme s vlago pač zračiš tisti dan, ko je bila temperatura pod 10°C. V teh razmerah "suši" zrak rosišče.

Zdej si pa začel konkretno bluzit. Meri se vlaga(relativna), ne suhost... 100% suh zrak imaš lahko le v laboratoriju.

Si smotan, obešaš se nad napačnim izražanjem nekoga drugega, hkrati pa še sam začneš klobasati neumnosti. Sej je človek v nadaljevanju razložil kaj je mislil. S segrevanjem zraka relativna vlažnost pada in posledično je real feel manjša vlažnost. Seveda pa je količina vode še vedno identična.

utk, ti si neumnost leta. pejt v šolo preden začneš kritizirat.
vse kar sem napisal drži in ima strokovno ter logično podlago.

BorutK-73 :: danes, 18:41:56citiraj
#
Ravno pozimi potrebuješ vlažen zrak ker z segrevanje se zrak suši.

napisal je da se s segrevanjem zrak suši. ne kot posledica mrzlega zraka, ampak kot posledica toplega zraka. tako da mi ne neki nabijat kva je rekel in kva ni...

En star model Panasonic inverter e9dke 2.5kW in Mitsubishi FH35.

korenje3 je 27. apr 2016 ob 22:41 izjavil:

BorutK-73 :: danes, 18:41:56citiraj
#
Ravno pozimi potrebuješ vlažen zrak ker z segrevanje se zrak suši.

napisal je da se s segrevanjem zrak suši. ne kot posledica mrzlega zraka, ampak kot posledica toplega zraka. tako da mi ne neki nabijat kva je rekel in kva ni...

Vsem je jasno kaj je napisal, kakšen problem ima, in zakaj ga ima. Razen tebi.

Pa gremo po tvojem searchu gledat kaj pravijo rezultati:
1. hit: (http://www.theweatherprediction.com/hab...

1. One definition of dry air is a theoretical sample of air that has no water vapor.

Ker nimamo v hisah teoreticnega vzorca zraka bomo tole definicijo pustili pri miru in brali naprej.

2. Another definition of dry air is air that has a low relative humidity.

Glej ga zlomka, spet smo prisli do relativne vlaznosti.
Kar spet pomeni da nimas pojma o cem govoris... Bos se globlje skopal svojo luknjo?

ko mi začnejo računalničarji pametovat... moram po njihovo odgovorit.

Kaj pa naredis ko ti zacnejo doktorji kemije "pametovati"?

Cestitam za vse tvoje toplotne crpalke (mogoce bos pa dobil casten doktorat?), ampak na tvojo zalost se bos moral sprijaznit s tem, da imam jaz dokoncan doktorski studij kemije (in to se tastarega, ne skrajsanega bolonjskega) in pa da imam precej dobro sluzbo. Razlog da lahko pisem cele dneve je pa ravno to, da nisem fizikalc ki sraufa klime in toplotne crpalke cele dneve, ampak sem raziskovalec ki si lahko svoj delavnik uredi tocno tako kot si sam izmisli.

Pa da ne bomo pristranski, gremo pogledat se naprej tvoje google hite kaj pravijo; prvega sem citiral zgoraj, za ostale bom pa zavoljo sparanja bitov prilepil smao naslove strani, ki si jih ti nasel kot "argument":
2. Effects of Dry Air on the Body - Infoplease
3. Manage Dry Indoor Air This Winter - WebMD
4. How to Produce Dry Air - Bry Air
5. dry air - Dictionary definition of dry air | Encyclopedia.com
6. Effects of Low Humidity on Your Health - Mercola.com
...
Need I say more?

Ce te res zanima kaj je to suh (ali pa vlazen) zrak, potme ti res svetujem obisk FKKT ali NTF. Ampak ker sklepam da si prevec zaposlen s svojimi crpalkami, bi mogoce bilo bolje iti v CTK in tam prebrati kaj na to temo. AMpak glede na tvoje pisanje lahko sklepamo da ti je koncept knjiznjic tuj, zato bi si lahko poiskal na internetu kaksen relevanten text, recimo takole: https://www.google.com/search?q=air+hum...
Prva dva linka bi te morala poduciti o parnem tlaku vode v zraku, njegovemu vplivu na vlaznost in posledicno na pocutje ljudi, pa se bo mickeno lazje "pogovarjat" s tabo.

Se vedno pa obstaja moznost, da imas ti prav, in de se motijo: celotno solstvo od srednje sole naprej (sklepam da nisi kaj veliko poslusal fizike, a?), velika vecina interneta (ubistvu se cakamo na link, ki bo podprl tvoje trditve), vse strokovne knjige in pa velika vecina uporabnikov tega foruma.
Amapak ce realno pogledamo je ta moznost tako zelo mickena, da je veliko bolj verjetno da nimas pojma o cem govoris in da se nisi spoznal, da ti vse nasraufana crpalke ne bojo prinesle cisto nic znanja fizike. Bos pa verjetno na pamet vedel kam je treba luknjo zvrtat za dolocen model crpalke... Eni pac poznamo osnove fizike, drugi pa znate montirat crpalke.

P.S.: Pa zelo lepo prosim za en sam samcat link, ki bo argumentiral tvoje trditve in povsem ovrgel relativno vlaznost iz koncepta suhosti zraka.
P.P.S.: Ti nisi razvil in skonstrural enega kroznika juhe iz vrecke, kaj sele toplotne crpalke. Ce ti niso jasni pojmi kot je relativna vlaznost, bo ves tvoj "razvoj" jako kilav.

Sej načeloma ne rabiš doktorata za razumevanje relativne vlažnosti. Načeloma bi morala že neko osnovno znanje zadostovati. Sam če ga pa nimaš, je pa jeba.

antonija je 28. apr 2016 ob 17:21 izjavil:

Cestitam za vse tvoje toplotne crpalke (mogoce bos pa dobil casten doktorat?), ampak na tvojo zalost se bos moral sprijaznit s tem, da imam jaz dokoncan doktorski studij kemije (in to se tastarega, ne skrajsanega bolonjskega) in pa da imam precej dobro sluzbo. Razlog da lahko pisem cele dneve je pa ravno to, da nisem fizikalc ki sraufa klime in toplotne crpalke cele dneve, ampak sem raziskovalec ki si lahko svoj delavnik uredi tocno tako kot si sam izmisli.

Pa da ne bomo pristranski, gremo pogledat se naprej tvoje google hite kaj pravijo; prvega sem citiral zgoraj, za ostale bom pa zavoljo sparanja bitov prilepil smao naslove strani, ki si jih ti nasel kot "argument":
2. Effects of Dry Air on the Body - Infoplease
3. Manage Dry Indoor Air This Winter - WebMD
4. How to Produce Dry Air - Bry Air
5. dry air - Dictionary definition of dry air | Encyclopedia.com
6. Effects of Low Humidity on Your Health - Mercola.com
...
Need I say more?

Ce te res zanima kaj je to suh (ali pa vlazen) zrak, potme ti res svetujem obisk FKKT ali NTF. Ampak ker sklepam da si prevec zaposlen s svojimi crpalkami, bi mogoce bilo bolje iti v CTK in tam prebrati kaj na to temo. AMpak glede na tvoje pisanje lahko sklepamo da ti je koncept knjiznjic tuj, zato bi si lahko poiskal na internetu kaksen relevanten text, recimo takole: https://www.google.com/search?q=air+hum...
Prva dva linka bi te morala poduciti o parnem tlaku vode v zraku, njegovemu vplivu na vlaznost in posledicno na pocutje ljudi, pa se bo mickeno lazje "pogovarjat" s tabo.

Se vedno pa obstaja moznost, da imas ti prav, in de se motijo: celotno solstvo od srednje sole naprej (sklepam da nisi kaj veliko poslusal fizike, a?), velika vecina interneta (ubistvu se cakamo na link, ki bo podprl tvoje trditve), vse strokovne knjige in pa velika vecina uporabnikov tega foruma.
Amapak ce realno pogledamo je ta moznost tako zelo mickena, da je veliko bolj verjetno da nimas pojma o cem govoris in da se nisi spoznal, da ti vse nasraufana crpalke ne bojo prinesle cisto nic znanja fizike. Bos pa verjetno na pamet vedel kam je treba luknjo zvrtat za dolocen model crpalke... Eni pac poznamo osnove fizike, drugi pa znate montirat crpalke.

P.S.: Pa zelo lepo prosim za en sam samcat link, ki bo argumentiral tvoje trditve in povsem ovrgel relativno vlaznost iz koncepta suhosti zraka.
P.P.S.: Ti nisi razvil in skonstrural enega kroznika juhe iz vrecke, kaj sele toplotne crpalke. Ce ti niso jasni pojmi kot je relativna vlaznost, bo ves tvoj "razvoj" jako kilav.

no gremo kar po vrsti.

1. noben tukaj ne šravfa klime in je fizikalec
2. asistent na fakulteti - se radi kličejo "raziskovalci". kako kej plača? 900€/mesec? ali si doktor na čakanju, ki ponavadi dobijo še nek honorar...
3. ntf sem že obiskoval, bilo je fino 1. letnik. zajeli vso snov v zvezi z vlažnostjo in suhostjo
4. spet mešaš suhost z vlažnostjo. mi pišemo o suhosti zraka, ti pa kar naprej nabijaš o relativni vlagi ipd.
5. ne negiram šolstvo, samo ti izkrivljaš moje besede in jih prilagajaš tako da imaš ti prav

smo imeli pri nas enega magistra, ne ravno doktorja. tip dobesedno ni imel pojma, je pa znal poiskat informacije. in ko nekaj ni znal, je pa klical na fakulteto svojega profesorja. toliko o naših doktorjih in magistrih. je pa hitro šel, ker s svojim neznanjem ni veliko naredil.

brez zajebancije, ti nimaš prav in ko to vidiš na internetu se skrivaš za svojim doktoratom, ki je po mojem mnenju vreden nič.

antonija je 27. apr 2016 ob 20:35 izjavil:

S segrevanjem se zrak susi. S segrevanjem se poveca kolicina vlage, ki jo lahko zrak sprejme in posledicno pade relativna vlaznost (kar ljudje obcutimo). Pozimi se to najbolj pozna, ker od zunaj pride hladen zrak ki po definiciji nosi manj vlage kot topel zrak.

Thusly:

sam še enkrat da pudarim za kaj se gre. tvoja trditev: "s segrevanjem se zrak suši".
bom po strojniško povedal. ker vidim da je pri tebi kemija zavila nekje na meteorologijo...
s segrevanjem se poveča zmožnost absorbije vode v obliki vlažnosti v zraku, ker se poveča maksimalna masa vode, ki jo lahko zrak vsebuje do nasičenosti vodne pare. pri večji temperaturi je torej enaka količina vode v zraku, jo je pa lahko več v zraku v obliki vodne pare - stopnja nasičenosti vodne pare.

tko zdej pa to negiraj če znaš.


in kot sem že rekel, karkoli poveš in to da se krivaš za doktoratom je za mene brez vrednosti. zame štejejo samo rezultati in kar pride iz tvojih ust.

pri večji temperaturi je torej enaka količina vode v zraku, jo je pa lahko več v zraku v obliki vodne pare

S temle stavkom je pa toliko stvari narobe, da ga je kar groza brati...
voda v zraku je vedno v obliki vodne pare. Ce voda ni v obliki vodne pare, potem ni vec "v zraku", ampak pada na tla. Ce pada v velikih kapljah temu recemo dez, ce so pa kapljice zelo zelo zelo majhne, se pa rece da je megla (ki se vedno pada dol; vedno se drzi pri tleh).

stopnja nasičenosti vodne pare

To pa sploh nic ne pomeni. Imas lahko parni tlak vode (del tlaka, ki ga prispeva voda v plinastem agregatnem stanju), lahko imas tlak pare (voda, segreta nad vrelisce v zaprti posodi). Prvi je povezano z debato, drugo pa ne sploh.

No, pa gremo pocasi (izracuni glede na http://www.lenntech.com/calculators/hum...
1. Najprej definirajmo zacetne pogoje; ker govorimo o gretju zraka, vzemimo pogoje ki ji trenutno navaja ARSO (Cetrtek, 28. aprila 2016, ob 19. uri; Let. J. Pucnika Lj.):
temperatura: 4 oC
relativna vlaznost: 85.0 %
To znese priblizno 4.58 g vode/kg zraka
2. Ta zrak pripeljemo na ogrevalno napravo, ki mu samo dvigne temperaturo na 22 oC (kolicino vode pusti pri miru):
relativna vlaznost po gretju: 27.7 %
se vedno priblizno 4.58 g vode/kg zraka

Samo zato, ker smo zunanji zrak z relativno vlaznostjo 85 % segreli iz 4 oC na 22 oC, je relativna vlaznost padla na 27.7 %. 27.7 % RV je pa ze precej suh zrak in je na spodnji meji priporocljive valznosti, med tem ko je prvotnih 85 % visoko nad priporocljivo mejo vlaznosti.

Pa ker sem ravno zelo humanitarne volje ti bom poskusal razloziti zakaj se to zgodi:
Relativna vlaznost je razmerje med dejanskim parnim tlakom vode (na zgornji strani ulomka) in ravnoteznim (nasicenim) parnim talkom (na spodnji strani). S segrevanjem se poveca spodnja stevilka -> vrednost ulomka se zmanjsa.

Brez doktorata, samo srednjesolska (mogoce celo osnovnosolska?) izobrazba.

Pa se provd tvojega texta da bos lazje razumel kaj sem napisal:

zmožnost absorbije vode v obliki vlažnosti v zraku, ker se poveča maksimalna masa vode, ki jo lahko zrak vsebuje do nasičenosti vodne pare

==ravnotezni (nasiceni) parni tlak

, ce so pa kapljice zelo zelo zelo majhne, se pa rece da je megla (ki se vedno pada dol; vedno se drzi pri tleh

No ja, to pač ni res. Namig - oblaki.

Ja, pač imaš problem, da ne poznaš relativne suhosti. Ki je, kot rečeno, edina pomembna za človekovo počutje. Za razvoj plesni na steni je pa absolutna suhost pomembna in zato samo s segrevanjem zraka ne narediš dosťi.

Se moram popravit, da ne bo kdo začel renčati. Za človeško počutje sta obe suhosti pomembni. Relativna vpliva na občutek vročine, ker je od nje odvisno, kako uspešno se potimo, absolutna pa na stanje sluznic v nosu in grlu, tudi na oči.

Pa ves zakaj oblaki nastanejo in zakaj se zdi da ne padajo? Kaj jih drzi v zraku? Namig - kumulonimbus

Je čisto vseeno, kaj jih drži pokonsi - dejstvo je, da megla (oziroma voda v majcenih kapljicah) ni vedno pri tleh, kot si napisal. V nevihtnem oblaku še dež včasih "pada" na gor.

absolutna pa na stanje sluznic v nosu in grlu, tudi na oči

Tukaj se pa spet ne bom strinjal s tabo; voda iz sluznic (ki so po defaultu skoraj vedno vlazne) in oci lahko izhlapeva v zrak. Ce se to dogaja prehitro (telo ne uspe nadomestiti izhlapele vode dovolj hitro), potem se ne pocutimo OK. Ihlapevanje vode je pa odvisno od vec stvari, med drugim tudi od nasicenosti zraka z vodo, kar je direktno sorazmerno z relativno vlago. Visja kot je relativna vlaga, manj vode bo izhlapelo, manj bojo razdrazene sluznice in oci (kar se tice izhlapevanja vode).

Je čisto vseeno, kaj jih drži pokonsi - dejstvo je, da megla (oziroma voda v majcenih kapljicah) ni vedno pri tleh, kot si napisal. V nevihtnem oblaku še dež včasih "pada" na gor.

Seveda ni vseeno, ker ne zivimo v skupku izoliranih sistemov, ampak zivimo v enem velikem sistemu - vesolju - v katerem se manjsi sistemi ves cas prepletajo. In voda, ki ni v zraku, ves cas pada. Zato dez pade na tla, zato se megla vlece po tleh.
Ce/ko se pa pojavi kaksna sila, ki lahko premaga gravitacijo, se pa voda "dvigne" (ubistvu se ne dvigne ampak jo v vecini primerov nekaj odpihne navzgor).
Ce temu reces da voda ne pada, potem tudi padalec ne pada ce mu le zakrijes tla. Dokler ne bo trescil bo preprican da je na prepihu in da nikamor ne pada, tako kot voda v oblakih "ne pada" dokler sila, ki premaguje gravitacijo ne izgine in voda pade na tla (ali pa se prej zdruzi v dovolj velike kaplje da jih termika ne uspe vec zadrzati v zraku).

sej vem kako jih učijo na fakultetah - da morajo stati za svojo trditev in ne smejo pokazati da se motijo.

Spet nimas prav. Na fakultetah (vsaj naravoslovnih) ucijo, da je treba soditi po dokazih in argumentih, ne po osebnih vrednotah in kompleksih.
Nadalje ucijo, da je treba vsako trditev podkrepiti z argumenti in/ali dokazi.
Iz tega dvojega sledi da se kot pravilno trditev izbere tisto, ki ima vec argumentov "za" in manj "proti".
To ucijo na faksu. To bi vedel ce bi naredil vsaj kaksen letnik faksa.

in spet - piše o vlažnosti, ko je govora o suhosti zraka. sej ne vem a je kakšna celica pregorela v možganih al kva?

Se vedno cakamo na eno samo samcato definicijo suhosti zraka, podkrepljeno z enim samim linkom. Do takrat pa govorimo o relativni vlaznosti.

Okapi je 28. apr 2016 ob 20:00 izjavil:

Se moram popravit, da ne bo kdo začel renčati. Za človeško počutje sta obe suhosti pomembni. Relativna vpliva na občutek vročine, ker je od nje odvisno, kako uspešno se potimo, absolutna pa na stanje sluznic v nosu in grlu, tudi na oči.

Jaz bi pa rekel, da je za človeško počutje najbolj pomembno rosišče (torej absolutna vlaga). Človeško telo ima vedno 37°C oz. blizu; torej bo švic prav lepo izpareval pri npr. 10° pri 100% vlagi. Kar se lepo vidi ko prideš na vrh kakega hriba prešvican, ko se dobesedno kadi iz švic majice, čeprav je zrak okoli že nasičeno vlažen. Enako velja za sluznice.
RH je pa pomembna recimo pri sušenju perila, ki nima notranjega vira toplote, torej se pri 10°@100% ne bo prav nič sušilo.