[ General ] printf() debugging...

debugging metoda?
odvisno kaj delaš

včasih zna biti tekst premalo :)

formatiranje teksta kot to zna *printf pa mi je osebno bolj pri srcu kot pa recimo objektni pristop (cout). največja prednost imho je hitrost ter preprostost s katero lahko tekst na "lep" način prikažemo na zaslon. ima pa eno slabost, ki jo v praksi kar pogosto doživim. ni varen. c namreč ne preverja podanih parametrov (razen števila,?). tako lahko v zaporedje paremetrov, ki smo ga definirali v stringu ala

printf("ime = %s; priimek = %s; starost = %3d; iq = %2.8f", ime, priimek, starost, iq);

, vrinemo praktično karkoli:

printf("ime = %s; priimek = %s; starost = %3d; iq = %2.8f", ime, iq, starost, priimek);

v najboljšem primeru bomo dobili pri ispisu "junk". v slabših pa recimo kak access violation. no, take buge se sicer zna precej hitro odpraviti, samo pogruntat moraš, da zadeva izpisuje napačne vrednosti

o samem debuggingu pa tko:
- uporaba preprecesora
- več nivojev
- če je potrebno tudi runtime opcije

recimo:

#if (DEBUG && (DEBUG_LEVEL > NORMAL)) || DEBUG_THIS
#endif

pri izpisu pa čim več informacij:
- timestamp
- this
- ...

imeti hard kopijo callstack-a zna priti prav.

Moja najljubša metoda za (splošen) lov na hrošče je assert. Enostavno lahko namečeš v kodo na tisoče testov, ki jih potem v release verziji ni. In recimo namečeš še kakšne assert(0) v dele kode, kjer naj načeloma program ne bi zašel in so le zasilni izhodi. Če se ti pa ob tem požene še razhroščevalnik, je to sploh idila.
Je pa printf (oziroma še bolje fprintf) zelo praktičen za lov na hrošče, kadar ne moreš blizu z razhroščevalnikom.
Moraš biti pa seveda pozoren pri parametrih, to je pač C. Tile moderni prevajalniki so čisto razvadili ljudi z opozarjanjem na tipe parametrov pri večini funkcij. Precej bolj nevaren je izpis nizov, kjer lahko manjka zaključitev. Načeloma bi moral pred vsakim izpisom preveriti, da niz ni predolg (in to ne s strlen!).