vlaga v stanovanju

Pozimi zmeri pridem na ta problem, da se mi v spalnici (ja res tam) začne na steni pojavljat vlaga in plesen... za znoret vam rečem ampak drugač ne morm. Prebral sem velik možnih in nemožnih strani in vse tumbajo da je treba:
1) zračit - check.. to delam
2) konstantno kurit - tega pa ne delam ker me čez dan ni doma in se mi zdi metanje denarja čez okno, še posebi če imam stanovanje toplo v pol ure ko prižgem radijatorje.

imam pa še eno neprijetno stvar... perilo namreč sušim v stanovanju (ker drugje nimam prostora) in mislim, da tudi to da poseben "čar" moji vlagi. Ampak žejen konj ne izbira vode a ne?

Skratka... dons sem se malce pozanimal in ugotovil da imam tri možnosti:
a) izolacija hiše - najmanj 150.000 na stanovanje kar odpade saj sosedje ne bojo za to
b) izolacija stanovanja spet najmanj 150.000
c) odstranjevalec vlage

Preden pa se odločim za nakup pa imam vprašanje.. ima kdo že kakšne izkušnje s to mašino (ali podobnimi)?? Ali zadeva deluje? Dejte povedat no da ne bom metal $ po nepotrebnem stran. Hvala že v naprej

Še ena rešitev, pozitivna tudi sicer: učinkovit kvaliteten kondenzacijski sušilnik perila. Predlagam takega s senzorjem za osušenost perila.

Vlaga od sušenja perila se bo lepo nabrala v kondenzacijski posodici, namesto na stenah. Po končanem sušenju samo vzameš posodico ven in odliješ v umivalnik. Pozitivno je tudi to, da bo perilo suho hitro in stanovanje ne bo stalno zgledalo kot sušilnica.

Če imaš prostor v kopalnici, postaviš sušilnik v kopalnico, lahko pa tudi kam drugam. Jaz osebno ga imam v predsobi in se dobro obnese. Potrebuje samo električno vtičnico. Seveda da porabi nekaj elektrike, ampak jo boste pa prihranili pri likanju, ker le-to skoraj ni več potrebno.

Glede na to, da praviš, da kuriš samo del dneva, bi bilo dodajanje notranje izolacije kot nalašč zate.
Gre namreč za to, da imajo prostori z notranjo termoizolacijo majhno "toplotno vztrajnost", se hitreje ogrejejo (in tudi hitreje ohladijo) od zunanje izoliranih prostorov, ki pa dalj časa ostanejo topli.

Moraš pa paziti še na eno stvar - nabiranje vlage znotraj izolacije. Ker ni ga hujšega, kot če izkašljaš 250k za material in delo, potem pa ti izolacija na stiku s steno zaradi kondenzacijske vlage splesni pa je treba vse skupaj stran ruknit. Seveda s temu lahko izogneš z uporabo na vodo odporne TI (nekateri stiroduri, če se prav spomnim), ampak meni misel na vodo ki se zadržuje v steni ni prijetna. Te stvari se nato rešuje s pravilno izbiro materialov in polaganjem parnih zapor na pravih mestih.

Definitivno ti priporočam, da se tega ne lotevaš sam. S takimi majhnimi posegi (za katera imamo velikokrat slovenci zmoten sindrom "naredi sam") si lahko kaj hitro pokvariš bivalno okolje. (Okej, kvalificiranost povprečnih delavcev je tudi druga zgodba). Priporočam posvet z gradbenim tehnikom / arhitektom (to te pride 5k max - če sploh zaračunajo tako majhno stvar - in pomaga veliko) in naročilo pri kakšni bolj prepoznavni gradbeni firmi.

Začasna rešitev je pa tudi barvanje s plastično neprepustno barvo s katere lahko plesen opereš s krpo in redno čiščenje. Ampak to je vprašljivo.

lp
s.

Hm, dodatna izolacija z notranje strani je edina stvar, ki mi trenutno pade na misel.

Problem pri tebi je, da imaš v prostoru prekomerno količino vlage. Drugi problem oz. poglavitni problem je pa slaba oz. zanič izvedena izolacija zunanje stene. S tem imaš toplotne mostove in prekomerna vlaga se zato začne nabirati na ohlajenih stenah. Kje točneje se ti pa nabira vlaga? V kotih, ali na celotni steni?

REšitev je kot sem rekel, izolacija stene z notranje strani. Suhomontažni sistem kot je Knauf(par profilv in nekaj plošč), izolacija 50mm (recimo LIF-S od Urse) in pa parna zapora. Izolacija bi morala biti vodoodbojna(mislim, da LIF-S je, drugače izbereš drugo). Na steno, tla in strop fiksiraš U stenske profile cca. 60mm z zunanjo strano stran od stene. V te se nato na razmak, mislim da 62,5 cm sredinskega razmaka, pokončno vstavi C profile med katere se nato vstavi izolacija debeline 50mm. Lepo normalno brez stiskanja izolacije. Potem se vzame parno zaporo in se jo namesti po celotni kovinski podkonstrukciji, tako, da ni nobenih špranj - se jih prelepi z lepilnim trakom(alu). Nato se na to pritrdi mavčne plošče. Paziti moraš, da zamikaš stike. Potem ti ostane samo še obdelava oz. finiš mavčnih plošč. Kitanje, brušenje, beljenje.

Morda bi bilo vseeno dobro opraviti izračun difuzije vodne pare, tako da veš, ali rabiš parno zaporo ali ne. Ampak jaz bi rekel, da jo, ker ti tako močno kondenzira in bi ti drugače lahko para zastajala v izolaciji.

Dober dan vsem skupaj.
Glede na to da je ta tema že stara kr nekaj let, bo jo verjetno prav malo ljudi še gledalo, ampak bom vseeno nekaj postal sem, ker sem glih zasledil problem. Najprej moram rečt, da biseri, ki pišejo za oljnate barve in notranje izolacije, naj ne govorijo neumnosti, če še tega niso nikoli delali. Tudi jaz ne vem vsega, tako da govorim iz lastnih izkušenj. Upam pa tudi da uporabniki, ki imajo z tem probleme doma, niso tega delali, saj je bila veika verjetnos da je bil denar vržen vstran.
Star sem 23 let in živima z mamo v stanovanju, kjer imama tudi probleme z vlago, sploh na predelih zgornjih kotov.

Moje izkušnje z naslednjim:

- OLJNA BARVA
Biseri kot so nekateri tukaj, ki so pisali o oljnih barvah... tudi jaz sem prebral na forumu glede tega in sem se odločil zadevo nabavit. Poleti sem bil sam doma 4 mesece in sem hotel to sprobat, zato sem tudi pobarval z oljnato barvo. Vse je bilo ok, ampak samo do zime. Potem pa so začele stene "švicati", tako da je kr teklo dol. Stvar se mi ni zdela pametna, zato sem hotel prebarvati z navadnim jupolom. In kaj se zgodi potem? Seveda, ker je "Oljnata barva" mastna, ne moreš, oz. zelo težko barvaš gor, zato sem moral celo sobo, oz. vse stene v sobi pobrusit, da sem dobil barvo dol. Še 1x poudarjam, Oljnate barve so izključno za kopalnice ( tuš kabine, kadi,... ), ne poneumljajte se z barvanjem sob, ker boste samo zaprli dihanje sten in boste imeli še večje probleme.

- NOTRANJA IZOLACIJA
Biseri so tudi pisali o notranji izolaciji. Tudi to sem slišal in sem hotel probat, ali bo delavalo. Tako sem lani poleti kupil ves material, da bi izoliral z notranje strani. Za material sem porabil krepko čez dobrih 1000EUR, a sem sedaj čez zimo ugotovil, da sem denar vrgel vstran. Notranjo izolacijo sem naredil na steno z Kemadlet-om, lepo pobrusil da so bile stene ravne, dal gor lepilo in mrežo z stiroporom debelim 10mm. V zgornjih kotih, pa je spet vdarla ven vlaga.

Takoda tudi jaz več ne vem, kaj narediti razen zunanje izolacije, za katero pa spet ne vem, kako se bo obnesla...

1. Šparanje vodi v bedo.
2. Vlaga, v kolikor se stanovanje ne ogreva 24/7 se bo definitivno nabirala.

Če želiš privarčevati, izoliraj stanovanje.

Vlaga se nabira tam, kjer so preveliki toplotni mostovi. Kako debele zunanje stene imaš? A na steno, kjer je vlaga morda dežuje?(to je blo pri meni + pretanka stena)

Vlage sem se rešu tako, da sem naredu izolacijo na zunanji strani stene (70mm stiropor), zaključni sloj vodotesen-paroprepusten, prebarval notranje stene z Ivas Antimufa barvo (za vsak slučaj), in redno zračil stanovanje.

Upam da pomaga.

Vidim, da marsikomu ni najbolj jasno glede vlage (ne mislim na osebe na tem forumu, mislim bolj na splošno)... Zato podajam nekaj osnovnih fizikalnih pojasnil.

Dva faktorja prejudicirata to, ali se bo vlaga nabirala na stenah ali ne. Prvi in najpomembnejši faktor je temperatura zraka. Višja je temperatura zraka, več vode je ta zrak pripravljen sprejet vase brez, da bi se vlaga izločala. Temperatura ima torej neposreden vpliv na maksimalno absolutno vlažnost (AV) zraka (izražamo v g/m3 zraka). Zrak pri 20 stopinjah lahko nosi več vlage, kot zrak pri 10 stopinjah, in manj vlage, kot zrak pri 30 stopinjah. Drug faktor pa je seveda količina vode, ki je v zraku.

Še en pomemben pojem je potrebno pojasniti, in sicer pojem relativne vlažnosti (RV) zraka (se izraža v %), ki pove, kolikšna je zasičenost zraka z vlago pri določeni temperaturi. Z drugimi besedami - koliko vode lahko zrak še sprejme vase. Zrak pri 10 stopinjah ima recimo 80% vlažnost, isti zrak pri 20 stopinjah pa le 60% relativno vlažnost, pa nismo zraku niti odvzeli, niti dodali vode.

Zrak, ki ima relativno vlažnost pod 100%, je sposoben sprejeti vodo. Torej, voda lahko izhlapeva (npr. iz mokre brisače). Zrak, ki ima 100% relativno vlažnost, ni sposoben več sprejeti prav nič vlage. Brisača se pri tej vlažnosti ne bo nikoli posušila. Če zrak, ki ima 100% relativno vlažnost ohladimo, vlažnost ne bo narasla na 110 ali 120%, še vedno bo 100%, preostanek vlage pa se bo nekje kondenziral, ali v obliki megle, dežja (če govorimo o vremenu), ali pa v obliki mikrokapljic na ploščicah ali ogledalu.

Treba je vedeti tudi to, da če pustimo sobo zaprto, temperaturo pa ohranjamo konstantno, bo zrak vedno težil k 100% RV, če je le na voljo dovolj vode za izhlapevanje.

Kako pa poteka proces. Vzemimo kuhanje čaja. Damo pisker z vodo na štedilnik in grejemo vodo do vrelišča. Voda izhlapeva. Zrak v bližini posode je vroč in vlažen, njegova relativna vlažnost je 100%. Ta zrak se nato pomeša z zrakom v prostoru, ki ima dosti nižjo temperaturo, in se ohladi. Voda se v trenutku izloči, kar vidimo kot paro, ki uhaja iz lonca. Vendar se kapjlice v pari zaradi tega, ker ima zrak v okolici RV pod 100% kaj hitro posušijo. Vendar RV zraka v sobi zaradi tega narašča. Če skuhamo čaj, predno RV v sobi naraste do 100%, je vse OK. Ni vlage na steni. Če pa doseže 100%, se začne vlaga izločati. Najprej tam, kjer je najhladneje, ker tam se zrak ohladi najhitreje in izloži največ vlage. In dlje časa, ko kuhamo čaj, več vode bo iz lonca migriralo na hladne stene.

Kaj pa je treba naredit, da proces poteka v obratni smeri - torej, da zrak sprejme vlago iz sten, in jo odloži nekam drugam (v lonec recimo ;)). Treba je poskrbet za to, da bo RV zraka v sobi čim nižja. To najlažje naredimo tako, da v stanovanje spustimo hladen zrak. Le-ta sicer v meglenih zimskih dneh ima RV 100%, ampak ko le-tega segrejemo za 20 stopinj, mu RV močno pade. In takšen zrak je sposoben vase sprejeti veliko vlage. Stanovanje moramo torej napolniti s hladnim zrakom, le-tega ogreti in počakati dovolj dolgo, da mo naraste RV zaradi izhlapevanja vode iz sten, brisač, pomite posode ipd... Ko mu RV naraste, zrak enostavno odstranimo iz stanovanja tako, da ga prezračimo, in proces ponovimo. Pomembno je torej, da stanovanje dovolj ogrevamo, in da stanovanje recimo 2x/dan temeljito prezračimo. Če to naredimo večkrat, ni dobrega efekta, ker rabi zrak nekaj časa, da sprejme nase dovolj vode. Če pa želimo vodo spraviti nazaj v lonec, pa ga moramo močno ohlajati, da bo RV zraka, ki pride v stik z loncem (in se zaradi tega ohladi) narasla do 100%, preostanek vlage, ki ga takšen hladen zrak ne more nositi v sebi, pa se bo izložil v lonec. Proces je isti, kot kapljice vode okoli steklenice hladnega piva v toplih (in z vlago zasičenih) avgustovskih dneh.

Še nagradno vprašanje.... Od kod led v zmrzovalniku?

Večna slava!

Vendar je tvoj odgovor napačen in nepopoln.

Nekaj ledu se nabere iz izhlapevanja vlage iz živil, nekaj s slabim tesnenjem tesnil na vratih, nekaj pa zaradi odpiranja vrat.

Če hočeš posušiti res vlažno stanovanje je potrebno kar veliko truda s gretjem in zračenjem. Mnogo lažje je nabaviti razvlaževalno napravo. Ne tiste kemične posodice, pravo napravo, ki deluje na štrom.

Plesen ja najlažje pokuriti s plinskim brenerjem. Vse ostalo je neučinkovito.

Ker imajo "dobri" avtomatsko odtaljevanje?

> ....to, da je pa napačen, pa ravno ne.

No, bom razložil. Pri procesu liofilizacije ima glavno vlogo tlak. Pri zraku v hladilniku pa ne nižamo in višamo ravno pritiska....

Kako poteka liofilizacija? Vzorec (ponavadi biološki) potopimo v tekoč dušik. Nato ga pa damo v komoro, kjer znižamo tlak na zgolj nekaj paskalov. Vsa vlaga v vzorcu sublimira iz ledu direkt v plinasto fazo. Tako se ohrani struktura vzorca. Če sušimo vlago v njem iz tekoče v plinasto fazo (normalno sušenje), se struktura vzorca v velikih primerih poruši (ga stisne skupaj, kot suho jabolko ali hruško), in je za opazovanje potem neprimeren.

V glavnem, ta proces z nabiranjem ledu v zamrzovalniku nima nič skupnega.

No, bom razložil. Pri procesu liofilizacije ima glavno vlogo tlak. Pri zraku v hladilniku pa ne nižamo in višamo ravno pritiska....
Tlak v hladilniku, če tesnila delujejo pravilno, rahlo pade, ko se hladen zamenja s toplim zrakom in nato ohladi.

Ja, začasno. Nobeno tesnilo ne drži 100%. Zato v prvi trenutkih po zaprtju zmrzovalnika težko odpremo vrata.

Glede vlage po zidovih v stanovanju - je povsem preprosto. Nabira se na tistih delih stene, ki imajo temperaturo nižjo od temperature rosišča zraka v sobi. Rosišče je pa odvisno od relativne vlage.
Lahko imaš dokaj slabo izolacijo sten, pa še vedno ne bo kondenza, če bo zrak v sobi dosti suh. To pa se naredi tako, kot je napisal gzibret - kvalitetno zračenje. To ni tako, da so okna odprta ves čas "na kip", ampak vsak toliko na stežaj odprta okna po celem stanovanju, da se naredi prepih in se večina zraka zamenja s hladnim zunanjim. Pri takih temperaturah, kot so sedaj, je vseeno, če je zunaj megla - ko se bo zunanji zrak segrel na 20° in več, bo zelo suh. In ne misliti, da bo s tem poraba kuriva ogromna - zrak ima majhno specifično toplotno kapaciteto in se z lahkoto ogreje. Pomembno je samo to, da se pri takem zračenju ne ohladijo stene in notranja oprema. Pri zunanjih -5°C je zadosti 3-5min na stežaj odprtih oken. Če se to ponavlja na nekaj ur (odvisno od sušenja perila, kuhanja, št. oseb v prostoru), ne bo nobenega kondenza po stenah. IMHO je to najcenejša varianta.
Je pa res, da je potem lahko problem z dihali, ker je zrak tako suh.
Zato je boljša varianta, da se dvigne temperatura sten. To se pa naredi tako, da se izolira stena z ustrezno debelino izolacije.

atabbuta, seveda se da tudi z notranje strani izolirati, ampak pri tem preži več nevarnosti. Prva je, da s tem izgubiš na toplotni kapaciteti stanovanja, ker tako ostane shranjevalnik toplote (cegli) na zunanji strani izolacije, kar pomeni večja temperaturna nihanja in še večja potreba po uporabi klime poleti.
Druga in še večja nevarnost pa je, da se izvede slaba parna zapora (kar se pri vrlih gradbincih hitro zgodi). Tako notranji topli in vlažni zrak uhaja ZA izolacijo in veselo kondenzira na hladni steni, ki bo zaradi izolacije še veliko hladnejša kot brez. To pa je še slabše, voda med izolacijo in steno...
Pri notranji izolaciji je tako potrebno izvesti popolnoma zatesnjeno in kvalitetno parno zaporo, ki praktično hermetično zapre stanovanje.

To je le eden od mnogih pogojev. Prvotno mora biti objekt pravilno izoliran, streha ne sme zamakati, inštalacije morajo biti izdelane korektno in delovati brezhibno, ...
Seveda.

Ja, samo če se hočeš znebiti kondenzaciji vlage na stenah, zrak mora biti suh.

Ne, niso samo novogradnje problem. Živim v 100let+ starem stanovanju in je pri takih zunanjih T, kot so zdaj, že prav problem. Vlaga je padla pod 40%, pa zračim samo 1x na dan, radiatorji so skoraj vsi zaprti. Pač opečnati zidovi, debeli skoraj 3/4 metra in nova okna. Na odprtem radiatorju imam vlažilec zraka, s katerega izhlapi 1-2L vode na dan, pa se skoraj nič ne pozna pri relativni vlagi. Je pa zoprno, ker imaš ves čas suha usta in nos.

No, bom razložil. Pri procesu liofilizacije ima glavno vlogo tlak. Pri zraku v hladilniku pa ne nižamo in višamo ravno pritiska....

Vem, ker sem jo večkrat praktično delal. Samo nimaš popolnoma prav, ker se liofilizacija dogaja tudi pri višjih temperaturah in tlakih. Si kdaj opazil, kako pozimi, ko je cele dneve mrzlo, izginjajo luže in pa blato? Na koncu ostane "prazen" kalup blata, ki se spremeni v prah, če ga porušiš. Ali pa, daj kos mesa na "prazno" zmrzniti za pol leta. Meso bo suho, samo še vedno bo imelo obliko. Tako da, liofilizacija gotovo poteka, samo ne tako hitro, ker je treba vedeti, da gre za kapilarno vezano vodo in da je tam tlak precej drugačen lokalno kot generalno.

Sicer offtopic... Tomi, mešaš liofilizacijo in sublimacijo. Za liofilizacijo je bistveno, da se tlak zniža, ko je voda zmrznjena. Pa ne par paskalov... (da me ne boš držal za besedo glede zatesnjenega zmrzovalnika)

Predvsem pa pravilno.

Ob steni bloka, hiše zasadi gozdno praprot pa bo vlaga kar izpuhtela Ni ravno višek lepote za oči je pa učinkovita. Naš blok je suh k poper od kar pred njem raste praprot pa je samo en malce večji grm.

Mi samo hočemo z čim manj stroški priti ven. Smo v najemniki in se malo bojimo za varščino po tej reakciji. Zato sprašujem, če kdo ve za koga, ki bi znal oceniti, če je bila že prej vlaga in če smo dejansko mi krivi, da je nastala.

Obstaja pripravek Algicit proti plesni, prav tako barva Jupol citrus, pa se kaj bi se naslo...

Drugače pa tako kot je Okapi povedal. Čim manj kompliciranja tem bolje..

Če to sami uredite po mojem nima kaj komplicirat. Kot rečeno, plesen se odstrani, premaže z algicidom, potem pa jupol citro gor. Za en čas ne bi smelo biti nobenih težav s plesnijo, bo pa, če gre za problematično steno, verjetno prišla enkrat nazaj. Takrat vas več tam ne bo in bo nekdo drug nasrkal. :P

Kar se plesni tiče, skoraj ne verjamem, da jo lahko povzroči občasno sušenje perila v stanovanju, definitivno pa ni pogojev, da bi to povzročali dve dodatni osebi. Stena je po vsej verjetnosti slabo izolirana in zaradi celodnevne sence še posebej hladna. Tudi sam imam na severni steni težave s plesnijo, ampak daleč od tega, da bi bila centimetrska mrcina. Gre za nekaj lis ob robovih. Še te so začele crkavati, ko sem zraven postavil računalnik. :P

PS: Omenila si, da se na tleh nabira kondenz... To je kar precej drastično, četudi bi imela tla precej nižjo temperaturo od sobne. V tem primeru morate v stanovanju res imeti zelo, zelo visoko vlago, ali pa gre za tako ledena tla, da gorje vsakemu, ki bi gor stopicljal bos.

Varekina je hud strup, če se bo kdo s tem bavil, gumijaste rokavice na roke, nujno pri odprtih oknih delat, ker gre v luft precej strupenega plina in čim manj šarit po pošpricanem. Sam stene verjetno raje ne bi s tem šprical, ker kasneje ne bi mogel sprati z vodo. Na ta način se jaz borim s plesnijo na plastičnih ležalnikih, ki iz bele na jesen postanejo sivi in potem ponovno beli enkrat pozno spomladi, s pomočjo varekine. :D

Plesen nastane v za njej ugodnih pogojih. Ker je skromna ji tudi zid rad tekne. :)
Edini pogostoma neizpolnjen pogoj je vlaga, ce jo je premalo, spore ne vzklijejo in zadeva tudi ne more rasti.

Sam zadevo skurim z brenerjem, vendar pa je to pocetje jalovo v kolikor ne odstranjujes tudi vira vlage kot tudi vlago samo. Za susenje v stanovanju je obvezen kondenzacijski susilni stroj - kolikor vlage je v perilu, toliko jo bo namrec slo ven, kondenzacijski jo vecino pobere in spravi v posodico, ni pa popoln.

Raznorazni ne-elektricni vezalci vlage so neuporabni ker je njihova kapaciteta premajhna. Za odstranjevati vlago rabis konkreten stroj, ki ima zmogljivost iz zraka potegniti vsaj 5L vode na dan, kar pa ni nek problem ze pri svohnejsih zadevah.