Sanjski moški & Hackers

vrtnyka - hvala bogu in vsem svetnikom ;) Me je že zelo skrbelo, da napačno ravnam v tem sodobnem svetu.

sem končno enrat uspel gledati... zadnjih nekaj minut... hja... raje gledam omenjeni MTV Dismissed :)

V človeški naravi je, da rad zmaguje... tako se tudi v MTV-jevi "reality show-u" ženske borijo za moškega ali obratno, čeprav jima pravzaprav ni do njega... toda nobena noče biti "loser"... in na koncu gredo tako daleč... da se skrajno zamisliš :)

Takole sem takrat razmišljal in še vedno mislim:

MTV Dissmised

MTV ima za sabo že nekaj uspešnih in manj uspešnih show-ov. Vedno bazirajo na nas ljudeh in naših reakcijah na določene stvari. To je že v 60tih letih ugotovil Frankl, ki je rekel, da se psihiatrične in psihološka dognanja uporablja za komercialne namene (Psihoanaliza za laike).
Tako so pred desetimi leti skupaj spravili 6+ ljudi in jih nastanili v isti hiši. Seveda je bila hiša polna kamer in mikrofonov. To je bil tako imenovani "Reality show",ki ga na nemških televizijah še vedno uspešno kopirajo pod naslovom: Big brother. Vsak udeleženec se je moral na koncu dneva še spovedati kameri in tako na nek način voditi dnevnik za vse nas gledalce. Nekateri osebki so bili tako posebni, da so jih morali vreči iz hiše. Takšen je bil "Puk", raznašalec hitre pošte s kolesom. Zanj so potem ustanovili poseben show, kjer so sledili samo njegovemu noremu življenju. Na hitro povedano: bil je Jackass show v eni sami osebi.
Največja privlačnost teh kvizov so bili odnosi med ljudmi, tako so v Londonski hiši spravili skupaj srba in hrvata. Tisto najbolj zanimivo vsem so bili romantični in ljubezenski odnosi, ki so se razvijali med ljudmi (hetero in homo).
Verjetno prav zato, so hitro razvili še "Blind Date", kjer so spravili skupaj žensko in moškega, ter pridno snemali, vse kar se dogaja. Seveda niso mogli predvajati čisto vsega, ker puritanski zakoni Amerike tega niso dovoljevali. Na Internetu obstaja necenzurirana verzija, ki jo sicer posedujem, nisem pa si jo še ogledal. Po odlomkih sodeče, kar šokatno. V osnovni predvajani verziji so že dodajali misli obeh udeležencev v obliki stripovskih oblačkov. Ameriška navada je namreč, da dobiš na koncu zmenka poljub. To je nekakšna mini zmaga (za moškega ali žensko). Teh zmenkarskih pravil je v ameriki kar nekaj. Kaj se sme na prvem, zmenku, kaj na drugem in kaj na tretjem... Meni so bili vedno rahlo tuji...
Da se vrnem k poljubu... Problem je, če se druga stran s tem nekako ne strinja. In tisto najbolj zanimivo je, da ženske nikoli, resnično nikoli ne rečejo ne. Sklanjajo glave, se obračajo in pripeljejo do nešteto smešnih situacij, samo povedo ne, kaj čutijo. In seveda se ves čas smejijo in so prijazne. Čeprav povedo v kasnejšem posnetku, da jim je bil tip popolnoma odvraten od začetka naprej. Seveda jih to ni motilo, da so ves čas zmenka neverjetno prijazne, smejoče in nasploh popolnoma narobe kažočih občutkov. To me je vedno motilo... zakaj ga zavaja? Velja za obe strani, ker moški počno enako.
Morda vsa ta anglosaksonska prijaznost naredi napačen vtis name... tudi če ne, razlike pač so... Nekateri se dejansko po prvem snidenju poljubijo, drugi poljubljajo in tretji ljubijo... oz. kar konkretno seksajo. Ker se vse le dogaja pred kamero, je seveda vmesno vprašanje, koliko vsega tega je resnično res in koliko zaigrano.
No, nič zato. Puk je kmalu dobil cel kup klonov, ki so si zamislili derviševski show, kjer podobno kot derviši in pripadniki drugih narodov in verstev kažejo koliko muk in bolečine so sposobni prizadejati svojemu telesu. Neke vrste avto gladijatorstvo, kjer je razlog in vzgib po načelu vera. Pri Jackass-ih je pač ta vera: zabava. Splošna ameriška vera, da se je potrebno zabavati, naj stane kolikor hoče. Naj boli kolikor hoče. Naj bo ogabno, kolikor je še mogoče.
In ker že vse nese v novi avto-mazohizem z napako, so si zamislili še "You bet they will", kjer moderatorji pred ameriškimi college-i novačijo študente, da počno čim bolj ogabne stvari za smešne vsote denarja (max 150$). In za ta denar ali še manj ljudje potem jedo pokvarjena jajca, pijejo luže s slamco, z dolgimi lasmi pomivjao tla, na katera pred tem namečejo drobovino različnih živali, se barvajo, strižejo itd. Glavno, da je novi bog Dioniz zadovoljen: zabava.
Od tistega Reality showa, kjer so natlačili ljudi pod krov ene hiše in Blind Date-a je tako s pomočjo novega tekmovalnega duha vzklil nov Show. Temu zadnjemu je ime: Dissmised.
Verjetno mi je v teh letih ušel še marsikateri drug show. Od videnih, mi je uspelo pač narediti takšno povezavo in zaporedje.
Za vse tiste, ki si ga še niste uspeli pogledati MTV Dissmised: skupaj spravijo dve dekleti in enega fanta ali eno dekle in dva fanta oz. tri dekleta ali tri fante za homo verzijo. Eden je vedno tisti, ki bo izbiral, druga dva se borita za njegovo naklonjenost. Skupaj preživijo večer, počnejo poljubne stvari in na koncu se 'glavni' odloči, kdo ostane in kdo je 'dissmised'. S tem, da imata oba, ki se potegujeta za 'zmago', možnost izključiti konkurenco za 20min, t.i. Time-out. V tem času si poskušajo priboriti 'glavno' osebo.
Ker je tu dostopen Nemški MTV, so najprej na vrsti dve nemški trojici in potem še ameriški.
Tisto, kar me je pri prvem gledanju najbolj šokiralo je, da so ljudje to pravzaprav pripravljeni storiti. Početi nekaj tako zasebnega pred javnostjo. Na nek način je to le Blind Date in to s konkurenco. Seveda je najbolje biti tisti, ki izbira. Toda o tem verjetno določa žreb.
Nemške trojice so bile na Ibizi in Cancunu, tradicionalnih nemških mestih. :) Cancun mi je bil še posebno zanimiv, saj sta se obe dekleti in fant usedli točno v lokal, kjer sva pred letom dni redno surfala z Blažem. :)
Spet me je presunilo kako daleč so pravzaprav iti. Vsi. Dovolijo vse. Dotike, poljube... u name it. Čeprav potem na koncu izveš, da jim pravzaprav ni nič do tega človeka. V službi so mi že govorili, da bi moral iti na Blind Date... zaradi svojega jezika... a sem bil k sreči drugačnega mnenja. Seveda sem pomislil, kako bi se obnesel na takšnem novem show-u, s konkurenco: slabo.
Tu je vse usmerjeno navzven in hitrost. Sam sem ravno obraten, počasen in introvertiran. Čisto nič mi ni do tega, da bi takoj kazal občutke.
Res je, da skoraj v milisekundi veš, kdo ti je všeč in kdo ni, toda to zame ni dovolj, da bi naprej ravnal po tem nagonu. Moram vedeti več, čutiti več... šele potem se lahko premaknem, šele potem lahko dam; tako prijateljem, kot ljubljenim.
Vsem tem nastopajočim mladenkam ne zavidam njihove hitrosti, nasprotno, nekako jim jo zavidam ali bolje rečeno se ji čudim. Očitno sem premalo živali in preveč zadržanega človeka, da bi jim lahko bil enak.
V eni stvari pa jim ne bom verjetno nikoli enak: ne bom tekmoval. Nisem tekmoval za veliko bolj pomembne stvari oz. vredne. Še manj bi za takšen cilj. Osvojiti nekoga na hitro, pred televizijsko kamero. Če želiš zmagati, prevzeti, potem to ni ljubezen, zanimanje, zaljubljenost, temveč egoizem, ki te sili, da uveljaviš svojo trenutno voljo.
Veliko ljudi poznam, ki morajo zmagovati. Zato, da se na tak način samo potrjujejo, uveljavljajo.
Meni zmaga že dolgo tega ne pomeni več tega. Dokaj hitro mi je kapnilo, da je vedo nekdo boljši tam zunaj. Zato sodelujem v športih, ki so mi všeč in seveda s svojim odnosom spravljam v obup ljudi, ki so usmerjeni v zmagovanje. Zato večina noče več igrati z mano. Nisem isti, ne želimo si iste stvari.
Čudno na Dissmised se mi zdi točno ta del: zmagovanje. Saj ti ne morejo biti všeč vsi! Še bolj čuden mi je tisti, ki izbira, pusti vse obema kandidatoma, potem izbere enega. Če veš, če čutiš, potem ne rabiš še fizičnega testiranja... ali morda vseeno?
Verjetno sem čuden samo jaz, ker sem že v srednji šoli bil razglašen za aseksualnega. Morda res. Saj na tem javnem delu prav gotovo. Tudi če odmislim, televizijo in milijone gledalcev, mi to malo tekmovanje ne da miru. Res. Ne gre iz glave in ne gre.
Prvič, ko sem gledal kviz me je kar zabolelo. Bolj kot, če gledam Jackass-e. Toda neverjetno hitro sem se utrdil, ker sem ta teden gledal show že drugič in brez problemov... morda zato, ker je bila homo verzija... :)
Bom videl jutri ob 21h.
Večina stvari se na show-u zgodi, naredi, pokaže... in malce manj pove. Morda mi tudi zato to ne leži. Če se postavim v hipotetično situacijo, sam npr. v diskoteki ne morem pokazati nič. Ves del rituala snubljenja brez besed mi je popolnoma tuj. Vsaj ta diskotečni, kjer se vse izrazi s telesom.
S plesiščem ni nič narobe, ne ni, samo glasba bi morala biti rumba ali cha-cha-cha, samba... nekaj z več vsebine, kot zgolj enakomeren ritem. Smo s plesom je drugače... vsaj pri meni... kadar plešem, plešem s tisto s katero lahko. Ne zmorem z vsemi... le z nekaterimi... in kadar zaplešem, poskusim doživeti tisti malce napihnjen stavek iz opisa Tanga: pred tabo je ženska tvojega življenja, časa imaš 3 minute in nič več, potem bo vsega konec, zapleši.
Vendar ne plešem tako. Plešem obratno, kot da je večnost pred menoj. Brez večnosti pred mojimi očmi se ne morem premaniti. Če mi ponudijo dan, mesec, leto, desetletje... mi je pramalo... hočem vse, šele potem se premaknem, šele potem se premaknem... in ta vera je seveda lažna... te razočara... morda je bolje gledati le 3min naprej?
Mislim, da ne... se pa splača včasih pozabiti... takole za 3min plesa, v katerem se lahko razdaš... vse kar imaš... če je soplesalka enakih 3min misli.
Če gledaš vedno le 3 min naprej ali za en dan, si spet pred egoizmom... je to nekaj, kar si otrok v tebi ZDAJLE želi? Biti lastnik slastičarne in pojesti vse, kar je v njej?
Zdaj me zanima še... kaj bi ti storila? Kaj bi ti naredila, če bi bila v takšni situaciji? Bi se borila do zmage? Tudi, če ti zmaga ne bi pomenila nič, oz. bi bil tip brezzvezen?
Odgovori sebi... ali si kdaj oglej show, če ga pri nas kažejo... lahko pa seveda poveš tudi meni... me zanima.
Hec... takrat dolgo nazaj, ko sem z roko tolkel po avtomatu... mi je ta odgovoril vedno isto: da bom iskal, da sem tisti, ki išče... hec, še vedno iščem... še vedno me to neznansko zanima... vsaka stvar, ki jo gledam... vsaka stvar, ki jo vidim...
Hodim naokoli ali se vozim in v glavi se ves čas pogovarjam z ljudmi... oz. pišem. Pišem članke, pisma knjige, ideje... vse tisto, kar se mi vrti po glavi... je strašansko zanimivo... in zelo težko se spravim pred zaslon, da vsaj delček ujamem v kolikor toliko razumljivo obliko...
Splošna želja sodelujočih v MTV Dissmised, je meni tuja, da bi zmagal, ljudi osvojil, obdržal... ali celo nemara držal v svoji lasti, dokler si to želim... to ni v meni. Ne vem zakaj. Morda imajo ostali bolj prav, ko lovijo in obdržijo? Nujno zmagujejo... In potem je res, tako:
"Love is just a game..." kot pravijo The Cardigans nekje na svojem novem, prijazno Švedskem albumu.


Enako velja za SANJSKEGA MOŠKEGA... ter prihajajočo SANJSKO ŽENSKO :)

Sweet dreams :)

Sicer nisem prebral celega posta... Ampak, Dissmissed sem videl trikrat (pa se to ne v celoti), pa je najbrz se vecji skomercializiran in zreziran crap.

A se kdo sploh verjame, da so reality shows res reality? :)

Gremo sestavit definicijo sanjskega moškega po Wittboyu ...

> njegovo podjetje se ukvarja s preprodajanjem Hi-fi opreme in glede na
1. vesten in zakonovboječ prodajalec računalnikov

> v Magu, ki pa ga zdaj ne najdem, so pisali da gre podjetju iz leta v
leto slabse ... zadnje bilance so ble pa sploh porazne... prihodkov je
2. Dober podjetnik. ...

> tip je dobil placano za vlogo 3 milijoncke
3. ... ki se brani denarja.


drugace pa je brez izobrazbe
4. Je magister elektrotehnike

> zivi pri starsih
[Tega morm spustit, ker se ne spomnim primernega primera ;))]
Ima svojo vilo z bazenom [Tody ;)]

> je reden gost igralnic
5. Je dolgočasen pohajkovalec brez želje po nevarnosti

> edina resna veza, ki jo je do sedaj imel je bila kao v Novi Zelandiji
6. Je trikrat ločen.

> trajala pa je manj kot leto (toliko o resnosti)
7. Vsaka je trajala sedemnajst let.

> hecna na tejle kupi pa je njegova starost 33 let
8. Je komaj iz pubertete.

Protislovno in daleč od realnosti.

Nimam nič od tega (razen 8., o čemer nisem popolnoma prepričan), pa mi ne manjka veliko do sanjskega moškega ...

10 let podaljšaš življenje pri starcih in ob tem zaslužiš več kot boš ti Bigwhale v celem življenju.

To sploh ni slabo.

Ne ne pravm zanj. Pravm nasplošno. Da precej lahko zaslužiš, če te mal dalj starci žvijo, ne?

Meni se zdi 3 mio na 1 mesec (v tem času naj bi posneli celo serijo) kr dobra plača, se vam ne zdi?

Še nekaj.

Nikoli se ne smeje. (Kvečjemu medlo nasmehne.)

Razlika med "sanjskim moškim za žensko" in "samskim moškim za moške" je torej v tem, da si prvega kot takega predstavljajo moški, drugega pa ženske.

Razlika med njima pa je, da je obema cilj očarat žensko.

Ne, ni logično.

Caqka, povedala sem pač svoje mnenje, s svojega stališča. Tako jaz, kot ženska, vidim zadevo. Menim pač, da je Bond kot kandidat za resno zvezo neuporaben. Ti si govoril o nečem drugem. Morda da si ti mimo pihnil, jaz bi pa lahko kvečjemu pihnila:)

No, v bistvu Bonda nobena ne more imet, ker ni resničen - je samo filmski lik. Če pa odmisliš specialne efekte, pa razmerje z Bondom za žensko pomeni v bistvu eno kratkotrajno afero s šarmantnim državnim uslužbencem, ki je že malo v letih. Kaj takega pa res ni težko dobiti, če bi kateri že bilo kaj do tega.

Bond in "Sanjski moški" sta enako realna. :)

(BTW tudi sanjska / idealna ženska,avtomobil, OS... če smo že pri tem)

Menim pač, da je Bond kot kandidat za resno zvezo neuporaben.

Skoraj katerakoli ženska bi pred Bondom (oziroma podobnim real-life moškim) takoj razširila noge, če bi ji prekrižal pot, in se niti eno sekundo ne bi ukvarjala z vprašanjem, ali je "primeren za resno zvezo". Tudi če bi ji bilo kristalno jasno, da on sploh noče resne zveze.

S tem vprašanjem se ženske trapijo samo, ko imajo opravka s povprečnimi ali podpovprečnimi moškimi, ki pač zdaleč niso take sorte kot Bond.

Če vam ženska govori drugače, po vsej verjetnosti laže (no, ne povsem, saj tej laži na nek način verjame tudi sama).

Nah, saj ženske tudi pred normalnimi tipi ponavadi razširijo noge (če nadaljujem z uporabo tega sočnega izraza). Le da pri bolj zaželenih gre to mnogo hitreje, pogosteje in z manj ali nič filozofiranja o primernosti, ujemanju osebnosti, skladnosti horoskopa itd.

Saj tudi bolj povprečni tipi lahko dobimo žensko, kar pa ti itak iz lastnih izkušenj veš.

Le pazi, da se ne boš preveč polenil, nehal biti zanimiv, zabaven, itd., ker v nasprotnem primeru lahko tvoja draga začne iskati bolj kvaliteno robo... (česar ti ne želim in je najbrž malo verjetno, je pa možno, zato pazi)