Dozivel sem nek cuden pojav. Mogoce ve kdo kaj vec o tem?

Zanimivo, da ko sem sam "umrl" v sanjah nisem prav nikol doživel bele svetlobe, ampak sem se v trenutku pojavil nekje druge s popolnoma drugačnimi sanjami. Enkrat pa se mi je zgodilo, da sem sceno ponavljal kar trikrat po "smrti" (kot LOAD game v igrah )

Neko letošnjo noč sanjam, da se sprehajam po bližnjem mestu. Grem mimo pošte. Na moji levi opazim luštno punco, ki stoji in me opazuje (malce nenavadno). Naredim še nekaj korakov nakar dobim nek čuden občutek, da nekaj ne štima. Se obrnem, grem mimo punce nakar pridem do nekakšnega zida. Še malo prej je bil tu prehod. Dam roke not, zid vzvalovi kot v "Zvezdnih vratih". Nakar se premislim, da bi šel v drug "kader". Se obrnem in se vprašam, kaj bi se zgodilo če punco poljubim? In ko to opravim me zgrabi neka nenavadna sila in me začne, na nek način "dušiti".

Občutek strahu je hipen, skoraj grozen, čutiš nemoč in kot da ne moreš nič narediti. Bolj ko se otepaš in se hočeš rešitit slabše je. Sploh občutek je kar srhljiv, ker čutiš svoje lastno telo, roke, noge, zbudit se pa sploh ne moreš. (Kaj zaboga to sploh je?)

Sedaj ko o tem razmišljam je kot, da bi se zadeva "hranila" z mojim strahom. In vedno, šele ko se nekako že udam in umirim postane bolje nato pa se vedno zbudim. In to s težko glavo in kot da bi bil utrujen.

Sicer se mi je to zgodilo že večkrat ampak to je bilo sploh prvič, da sem sam sprožil situacijo. Enkrat pa sem se celo rešil "stvora".

Me napade nekakšen zombi. Se probam branit pa ne pomaga prav nič. Čutim nemoč, makar me spreleti ideja ... ljubezen? Odprem roke, se nasmehnem in si rečem "Ljubim vse, ljubim svet in vse kar obstaja" in nato odprem moje "srce". Strah in bojazen v hipu izgine. Zombi kar nekam izgine in ponikne, nakar se tema in kompletna scena spremeni v bleščeče belo nato pa se v hipu zbudim. In počutim se nekam nenavadno, zelo budno in spočit.

Enkrat, ko sem sanjal zelo barvite sanje sem pa celo videl svoje dlani. Celo zavestno sem obrnil obe roki in videl normalni človeški dlani z 10 prsti (5 na roko) v nenavadni belo zlati barvi.

Tip skos kadi določene substance pomojem :)

hehehehe šaljivci

Včasih ko sem bil še majhen in sem v šolo hodil s pomočjo avtobusa se mi je kakih n-krat sanjalo kako ga zamudim. To je bil takrat očitno moj največji strah. Vedno je bilo tako, da sem priletel na postajo že ko je avtobus odhajal. Seveda sem mahal in tekel za njim a žal brez uspeha.
Pogosto se mi je sanjalo o raznih pošastih: velikanskih pajkih, velikanskih dinozavrih (gledal sem godzillo :) in podobnih stvorih, ki so me preganjali. Pred njimi sem se skrival in enkrat se spomnim, da sem padel, ko sem poskušal bežati. Seveda so noge postale svinčene in vstati nisem mogel.
Pogosto se mi je sanjalo, da sedim v neki košari in padem v globino ali pa da mi je padla žoga v globok jarek in sem enostavno skočil za njo.
Enkrat, ko sem preveč igral Aliens versus Predator 2, se mi je sanjalo, da sem bil zabarikadiran v hiši. Imel sem naložene vreče peska okrog strojnice in sem čakal da pridejo alieni...brrr...to je adrenalin...še bolj neprijetno je bilo, ker je okolica bila izredno temačna. Mislim da sem se zbudil, preden je prišlo do obračuna :)

Zelo pogosto se mi je pa sanjalo da letim. Da enostavno lebdim, in potem sem lahko naredil flyby okolice. Najbolj kul je bilo, da nikoli nisem izgubil sposobnosti letenja v sanjah. Vedno sem letel do tedaj ko sem se zbudil. Zdaj so take sanje bolj redke in jih kar malo pogrešam.

Ped kratkim se mi je zgodilo, da sem se ponoči zbudil, dvignil in pogledal k mojim nogam in tam je bila oseba, ki je nisem poznal :o. Zgledala je pa kot kaka iz grozljivk. Čudim se, da se sploh nisem sekiral, da je nekdo pri mojih nogah, ampak sem enostavno zaspal nazaj. Zdaj ne vem, mogoče so bile to sanje v sanjah.

Moja najhujša nočna mora se je dogodila pred kakima dvema mescema. Hodil sem po mestu z ozkimi ulicami, ko so se nenkrat stene začele ožati. V hipu sem bil ujet med njimi. Čutil sem kako mi "oblivajo telo" ... niso bile trdne. Kot da bi hotele stopnjevati občutek groze, da bi trpel še dlje. Bil je to najstrašnejši trenutek, bil sem ujet, nisem se mogel premakniti. Čutil sem da me stiskajo, dihal sem še s težavo nato ne vem kaj je bilo. Skratka, bilo je grozno.

Kakšna pa je vaša najhujša nočna mora?

že dolgo nazaj...sanjal da sem slep in zaprt v omari, ne morem se premikat...in nekdo me išče da me ubije...bil pa sem v omari v domači kleti....čakaš in poslušaš kako se morilec približuje in
tista panika ali te bo našel al ne...

tudi z zombaki so zgodbe - ko se jih otepaš in bežiš pred njimi,ne moreš se jih otrest s sebe kolikor se trudiš ne gre...vreča polna adrenalina, pogosto sem potem že prav užival v morah
ko se ti strah stopnjuje do te mere da te bolj strah enostavno ne more več bit...
tiste da padaš v globino so pa tudi svojevrstne scene,osebno me je že itak strah višine in je zato groza še toliko večja...

jih pa sedaj sploh nimam nikoli več praktično...

sem pa tud sam že nekaj ugotovil pri morah: če v takih sanjah svoj strah premagaš in se recim obrneš da bi se bojeval proti pošasti, namesto da bi bežal pred njo...naenkat postaneš močen in jo premagaš...in sanje postanejo res lepe...

sanje vidim kot nekak virtual reality test za grajenje osebnosti in odkrivanje lastnih strahov...

BigWhale: nisi edini
Zadnjič sem zvečer ob kakih šestih, sedmih šel v LJ po ulici in se ustavil pred prehodom za pešce. Pritisnil sem na gumb za čakanje in po nekem zanimivem slučaju so se ugasnile ulične luči v dveh ulicah. Ammm, WTF? Malo srhljivo, se vam ne zdi?

BW: Cestne svetilke imajo vgrajena varovala proti pregrevanju, ki jih vsake toliko izklopijo, za kako minuto. In če so žarnice zelo podobne, se lahko pregrejejo ob točno enakem času (tudi prižgane so bile neankrat).

To s pregrevanjem je precej dobra razlaga, sem tudi sam o tem razmisljal. :)

Crimsom Shadow, ali si delal tehnike lucidnega sanjanja?

Mi lahko poves kaj vec o tovjem dogodku, in nacinu kako to izvajas, lahko na ZS. HVALA!

Js sem tudi pogosto sanjal/sanjam da ne morem zbežati pred čim ki me lovi ipd. Ugotovil sem, da če zaspim s skrčenimi nogami, se mi sanja kaj takega, da me lovi kak bik ali kaj drugega js pa ne morem nič drugega, kot pa samo stojim in gledam. Če pa zaspim s stegnjenimi nogami pa se teh sanj izognem , oz. jih skoraj nimam cc. 1 krat na 2 meseca. Baje je to čisto res, saj mi je to rekla tudi babica. Poskusite.

ti maš domišlijo... jst sanjam par let nazaj kako sm se zabil s skuterjem u avto.. in pazi kmalu se sanje izkažejo za resnične čista vizija model kar ti sanjaš je pa preveč računalnika in premal seksa :D tko da.. primi se v roke