Slo-Tech - Raziskovalca z Univerze v Tartuju sta analizirala, kakšni so učni dosežki študentov pri predmetu objektno orientirano programiranje glede na njihovo uporabo umetne inteligence. V raziskavo sta vključila 231 študentov in primerjala, ali obstoji korelacija med pogostostjo uporabe umetne inteligence in uspehom pri predmetu. Rezultati so pokazali negativno korelacijo.

Študente sta o uporabi umetne inteligence povprašala v vprašalniku. V njem so razkrili, kako pogosto uporabljajo umetno inteligenco in za katere naloge. Po pričakovanjih se je pokazalo, da jo največkrat uporabljajo za reševanje nalog iz programiranja, zlasti za razhroščevanje kode in razumevanje primerov. Nekateri študentje so jo na primer uporabljali za prevajanje kode, denimo iz Pythona v Javo.

Raziskava je odkrila jasno negativno korelacijo med pogostostjo uporabe umetne inteligence in študijskimi dosežki. Študentje, ki so jo več uporabljali, so se pri predmetu odrezali slabše. Avtorja nista raziskovala vzročne...

Slo-Tech - Litva opozarja, da so za države, ki mejijo na Rusijo, motnje v sistemu GPS nekaj povsem običajnega. Zlasti od začetka ruskega napada na Ukrajino so ob Baltiku in v vzhodni Evropi motnje GPS-a, ki jih pripisujejo Rusiji, zelo pogoste. Evropska javnost se je tega ponovno zavedela na zadnjo avgustovsko nedeljo, ko je letalo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen med potjo v Bolgarijo izgubilo signal GPS. V Bruslju in Sofiji so motnje hitro pripisali Rusiji, a je Bolgarija kasneje izjavo omilila. Letalo naj ne bi v celoti izgubilo signala GPS, prav tako nimajo dokazov, da je to povzročila Rusija. Kasneje so izjavo spet spremenili.

Kaj točno se je dogajalo 31. avgusta, je na tem mestu manj pomembno. Iz Litve namreč prihajajo opozorila, da ne gre za osamljeni primer, temveč zelo pogosto dogajanje. Tovrstne motnje naj bi se dogajale dnevno. Posledice so v nekaterih primerih tudi zelo otipljive, saj je kakšna ladja že odpovedala vplutje v pristanišče Klaipėda zaradi...

Slo-Tech - V kraju Kankaanpää na zahodu Finske je začela delovati največja peščena baterija, ki lahko shrani okrog 100 MWh energije. Gre za termični način shranjevanja energije, ki sta ga udejanjila Markku Ylönen in Tommi Eronen. Že pred tremi leti sta pokazala prototip, sedaj pa je baterija nared.

Koncept je izjemno preprost. V 13 metrov visoko stavbo sta nasula 2000 ton peska, ki ga z odvečno obnovljivo električno energijo segrejejo na 450 °C. Pesek ima sorazmerno visoko toplotno kapaciteto, hkrati pa dovolj nizko toplotno prevodnost, da lahko tovrstna "baterija" večino svoje energije zadrži tri mesece. Tovrstni hranilniki energije so uporabni zlasti v severnih državah, kjer je na voljo veliko obnovljive energije, pozimi pa je treba vse stavbe segrevati. Toploto iz pregretega peska lahko uporabijo za segrevanje vode, ki nato ogreva stavbe. V kraju Kankaanpää so se pred tem večinoma ogrevali na nafto.

V kraju Pornainen na jugu države so podoben hranilnik manjših dimenzij že postavili in z...