Google - Pri Googlu so naznanili nastop multimodalnega velikega generativnega modela Gemini, neposrednega tekmeca GPT-4 in tehnologije, na kateri nameravajo graditi prihodnost svojih storitev.

Vse od lanskoletnega lansiranja ChatGPTja je bilo videti, da je navezi OpenAIja in Microsofta uspelo svojega poglavitnega tekmeca Googla grdo presenetiti. Čeprav so ravno Googlovi laboratoriji zaslužni za pretežni del teoretičnih prebojev v razvoju strojnega učenja, se je velikan zaradi ChatGPTja nenadoma znašel v zaostanku in znotraj vodstva naj bi zavladala panika, ki je botrovala prenekaterim spremembam, od vrnitve Larryja Paga in Sergeya Brina v aktivnejšo svetovalno vlogo pa do združitve oddelkov Brain in DeepMind. Sedaj so v podjetju najavili prvi praktični rezultat reform, multimodalni generativni UI model Gemini. V osnovi gre za naslednika velikega jezikovnega modela PaLM 2, toda Gemini je bil že od začetka načrtovan mnogo bolj širokopotezno. To se najbolj odraža v njegovi multimodalnosti,...

IBM - Pri IBMu so pokazali dva nova kvantna čipa, od katerih eden prvič prebija mejo 1000 fizičnih kubitov, a nemara pomembnejša je osvežitev načrta razvoja do konca desetletja.

Kljub temu, da je razvoj kvantnih računalnikov zelo živahen in vztrajno napreduje, so takšne naprave še vedno omejene na laboratorije, kjer se eksperimentira tudi še z najbolj bazičnimi koncepti, kot so zasnove vrat in povezav med kubiti. V bistvu še vedno ne vemo, katera od fizičnih izvedb kubitov se bo na koncu najbolj uveljavila - ali bodo to superprevodne zanke (transmoni) ali kaj drugega, denimo ujeti ioni. Razlog je pretežno v hudi občutljivosti fizičnih kubitov na motnje, ki hitro povzročijo napake v podatkih in privedejo do dekoherence sistema. To bistveno omejuje čas, v katerem je mogoče z delovno gručo kubitov izvajati uporabne računske operacije, težave pa se skokovito zaostrijo z rastjo števila kubitov. Zato ni presenetljivo, da se je v zadnjih letih razvoj kvantnih računalnikov že premaknil z dirke...