Nobelove nagrade - Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili za raziskave na področju vesolja, so sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti. Za odkritje, da je nastajanje črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti, prejme polovico nagrade britanski matematik in fizik Roger Penrose. Drugo polovico pa za odkritje, da je v središču naše galaksije Rimske ceste supermasiven objekt, najverjetneje črna luknja, prejmeta nemški astrofizik Reinhard Genzel in ameriška astronominja Andrea Ghez. Nagrade bodo prejeli na svečani slovesnosti decembra.

Čim masivnejši je objekt, višja je ubežna hitrost. Ker je hitrost svetlobe končna, dasiravno zelo visoka, so se že v 18. stoletju nekateri raziskovalci vpraševali, ali bi lahko obstajali temni objekti, ki bi imeli ubežno hitrost višjo od svetlobe. John Michell je že leta 1783 izračunal, da bi imela zvezda z enako gostoto kot Sonce, a 500-krat večjim premerom, ubežno hitrost višjo od hitrosti svetlobe. Pierre-Simon Laplace je leta 1799...

Axios - IonQ in Honeywell sta naznanila novo generacijo svojih kvantnih računalnikov na podlagi tehnologije ujetih ionov, z nekajkrat povečanim kvantnim volumnom glede na lansko leto. Novo generacijo kvantnega simulatorja imajo tudi pri D-Wavu, medtem ko so v IBMu začrtali časovnico do prek tisočkubitnega stroja v letu 2023.

Trenutno uradne rekorde v razvoju kvantnih računalnikov še vedno držijo stroji na osnovi transmonov, kjer so fizična reprezentacija kubitov superprevodne zanke. Po tej poti gredo v Googlu, IBMu, Rigettiju in še nekaterih vidnih igralcih s tega področja, za jakostno lestvico pa najraje uporabljajo število delujočih kubitov v napravi. Toda transmoni so močno občutljivi na motnje, zato je takšna postavka varljiva. Nemajhen del kubitov je namreč potrebno nameniti popravljanju napak, obenem pa zmogljivost niža tudi omejeno število možnih povezav med njimi, kar krni kompleksnost algoritmov, ki jih je mogoče za takšen računalnik spisati. Zato so v IBMu pred tremi leti...

Slo-Tech - Angleška agencija za javno zdravje PHE (Public Health England) je priznala, da so zaradi računalniške napake nápak obdelali 15.814 pozitivnih rezultatov testa na prisotnost SARS-CoV-2, ki so bili izvedeni med 25. septembrom in 2. oktobrom. Šlo je večinoma za bolnike z lažjim potekom bolezni, ki so jih testirali v zdravstvenih domovih in ne v bolnišnicah. Tedensko število okuženih je zato za skoraj 16 tisoč prenizko, prav tako pa niso obvestili približno 50.000 ljudi, ki so bili v stiku z omenjenimi.

Britanski premier Boris Johnson je dejal, da se je zgodila napaka, ko je nekaj podatkov "odrezalo". Sedaj so obvestili ljudi, ki so bili pozitivnih na izgubljenih testih, poteka pa tudi epidemiološka preiskava, torej sledenje in obveščanje njihovih stikov. Zdravstveni minister Matt Hancock je zaradi tega danes sklical izredni sestanek predstavnikov lokalnih oblasti, kjer je pojasnjeval zaplet. Iz PHE sporočajo, da so sami odgovorni za napako, ki jo pripisujejo človeški napaki in...