»

Google predstavil Pixel 4a

Slo-Tech - Leto je naokoli in Googlovemu Pixlu 3a sledijo nasledniki. Google je predstavil novi telefon Pixel 4a, ki ga je napovedoval že mesece, a so zaradi različnih razlogov vedno znova odlagali. Pixel 4a je cenejši model, šibkejša verzija Pixla 4, in bo tako namenjen segmentu, kjer najdemo na primer iPhone SE. Poleg tega bo na voljo tudi model s podporo za 5G in jeseni še Pixel 5, o katerem še ni znano mnogo.

Poglejmo, kaj dobimo za 350 dolarjev, kolikor bo stal Pixel 4a (oziroma 500 dolarjev v verziji 5G). Telefon, ki bo na voljo od 20. avgusta, bo imel najnovejši Android 10 in Googlovo obljubo, da se bo posodabljal najhitreje (logično). Osemjedrni Snapdragon 730 ima dve jedri Kryo 470 Gold z 2,2 GHz in šest jeder Kryo 470 Silver z 1,8 GHz. Prostora je 128 GB in ga ni možno razširiti, pomnilnika je 6 GB. Zaslon meri 5,8 palca in ima ločljivost 1080 x 2340 točk.

Pohvalo si Google zasluži pri fotoaparatu. Kamera, resda ena sama, je enako zmogljiva kot v dražjem modelu Pixel 4. Preizkusi...

51 komentarjev

Avstralski raziskovalci napravili korak k ozdravitvi Alzheimerjeve bolezni

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Macquarie so odkrili prvo terapijo, ki ne zaustavi, temveč obrne potek Alzheimerjeve bolezni. Trenutno se ta nevrodegenerativna bolezen le zdravi, torej se skuša upočasniti njeno napredovanje, medtem ko stanja ni možno zavrteti nazaj. Lars Ittner in Arne Ittner s centra za demenco, ki deluje v okviru univerze, sta razvila gensko terapijo, ki je v poskusih zmanjšala izgubo spomina - v miškah. Rezultati so objavljeni v reviji Acta Neuropathologica.

V raziskavi so se osredotočili na encim p38γ, ki ga najdemo v normalno delujočih možganih in ima zaščitno funkcijo. Ob razvoju Alzheimerjeve bolezni pa se aktivnost tega encima zniža. Že v predhodnih raziskavah so odkrili, da aktivacija tega encima preprečuje napredovanje nevrodegenerativnih boleznih. Še vedno pa ni bilo jasno, ali je možno posledice odpraviti. Najnovejša raziskava kaže, da je - vsaj v miškah - to do neke mere možno. Miške so namreč z gensko terapijo (CRISPR/Cas9) pridobile že izgubljeno sposobnost pomnjenja in učenja. Stare miške so se ponovno obnašale, kot bi bile mlajše.

Alzheimerjevo bolezen zaznamuje nalaganje leh amiloida beta (Aβ), ki se napačno zvijejo. Ti potem delujejo kot katalizator, da se še drugi proteini zvijejo napačno....

4 komentarji