Slo-Tech - V nasprotju z intuitivnim prepričanjem je teže poleteti proti Soncu kakor proč, pri čemer glavni razlog ni vročina, temveč fizika nebesnih teles. Zato je toliko impresivnejši včerajšnji dosežek sonde Parker Solar Probe. Izstrelili so jo avgusta 2018 z raketo Delta IV Heavy, včeraj pa se je Soncu približala na 6,1 milijona kilometrov, kar je najbolj v zgodovini človeških sond. Za primerjavo povejmo, da je Zemlja od Sonca oddaljena 150 milijonov kilometrov. Pri tem si Parker Solar Probe pomaga z Venerino gravitacijo, ki jo bo izkoristila sedemkrat. Sonce bo skupno obkrožila 24-krat, približala pa se mu je sedemkrat bolj kot Merkur. V naslednjih obhodih bliže kot sedaj ne bo več.

Na razdalji zgolj 6,1 milijona kilometrov je temperatura 1400 °C, ki jo bodo prestregli toplotni ščiti. Instrumenti, s katerimi sonda meri fizikalne veličine, bodo ostali pri prijetnih 30 °C. Merila bo tok energije s Sonca, ki ogreva korono in povzroča Sončev veter, določila strukturo in dinamiko plazme in...

Slo-Tech - Letos je bilo v različnih prevarah in napadih odtujenih za približno dve milijardi evrov kriptovalut, so ocenili v podjetju Chainalysis, od česar večina odpade na Severno Korejo. Ti so ukradli za približno 1,2 milijarde evrov kriptovalut, s čimer so torej prepričljivo prvi. Vpleteni so bili vsaj v 47 napadov. K visokim vrednotenjem je seveda prispeval tudi visok tečaj bitcoina, ki se je letos podvojil in presegel 100.000 dolarjev.

Ni pa to absolutni rekord. Število vdorov in kraj je bilo letos resda rekordno, saj so zabeležili 303 primere, a v letih 2021 in 2022 je bila škoda še višja. Leta 2022 so izgube znašale 3,5 milijarde evrov, leta 2021 pa 3,2 milijarde evrov. Še pred desetimi leti, ko so bile kriptovalute precejšnja kurioziteta, je bilo na tak način ukradenih vsega 23 milijonov evrov.

Letos se je večina napadov zgodila v prvi polovici leta. Največkrat so bile prizadete platforme DeFi, sledijo pa centralizirane storitve. Glavni način kraje so bili kompromitirani zasebni...

Slo-Tech - Od leta 1972 obstaja mehanizem, po katerem se konec junija ali decembra doda prestopna sekunda. IERS to sporoči več mesecev vnaprej, osnovni razlog pa je podoben kot pri prestopnih letih. Merjenje časa, kot smo ga zasnovali ljudje, ni povsem v skladu z obnašanjem Zemlje in Sonca. Ker želimo, da je dan dolg 86400 sekund in da so poldnevi poravnani z merjenjem časa, je treba uram včasih pomagati. Zgodovinsko gledano se vrtenje Zemlje zelo počasi upočasnjuje, zato so doslej vrinili 27 prestopnih sekund.

Za razliko od prestopnih let pa njihovo dodajanje ni predvidljivo. Prav mogoče je, da smo zadnjo prestopno sekundo že videli konec leta 2016, saj sovpadata dva dejavnika. V zadnjem desetletju se je vrtenje Zemlje spet nekoliko pospešilo, zaradi česar niso bile potrebne dodatne prestopne sekunde. Špekulirali so celo, da bi lahko bila potrebna prva negativna prestopna sekunda. Te so teoretično takisto dovoljene, a doslej še ni bilo potrebe po njih.

Toda drugi dejavnik bo bržkone...