Slo-Tech - Raziskovalci s Kitajske akademije znanosti v Pekingu so vzredili in do odraslosti vzgojili miši, ki imajo dva očeta, za kar so uporabili metodo CRISPR. Podobne cilje so v preteklosti zasledovale in dosegale že nekatere druge raziskovalne skupine, denimo japonski raziskovalci pred dvema letoma in pred sedmimi leti raziskovalci iz Kitajske. Vsakokratni pristop je nekoliko drugačen, zato je vreden pozornosti.
Početje ni preprosto, ker smo sesalci kompleksna bitja. Resda nas v veliki meri določa genski zapis v kromosomih - miši jih imajo 20 parov - a to ni dovolj, zato novega bitja ne moremo dobiti enostavno tako, da bi združili dva para kromosomov. Pomembno vlogo ima tudi epigenetika, torej dedne informacije, ki niso zapisane z zaporedjem nukleotidov (A, C, G, T). Značilni primer je metilacija DNK in pa modifikacij na histonih. Prenos teh informacij na novo generacijo imenujemo genetsko vtisnjenje, ki poskrbi, da se izrazi le ena kopija starševskega gena. To se zgodi le pri manjšem številu genov, le okrog odstotek je vtisnjenih, a je to zelo pomembno za razvoj zdravega potomca. Funkcionalno so torej ti geni haploidni, saj se obnašajo, kot da bi imeli le eno kopijo. To pa je lahko problematično, če je okvarjena.
Vrnimo se k mišim z dvema očetoma. Kot raziskovalci poročajo v Cell Stem Cell, so uporabili metodo CRISPR, ki omogoča genske manipulacije. V miših je okoli 200 genov vtisnjenih, raziskovalci pa so se osredotočili na 20 najpomembnejših za zdravi razvoj plodu. Vzgojili so spolne celice prvega samca in pridobili matične celice, nato pa s CRISPR deaktivirali teh 20 vtisnjenih genov. Nato so te celice skupaj z drugimi spolnimi celicami vbrizgali v jajčece, ki so jim bili predhodno odstranili jedra. Nastal je zarodek, ki je imel genski material dveh samcev. Nekaj izmed teh zarodkov je preživel in iz njih so se razvile miši, ki so preživele do odraslosti.
Metoda je sicer slabo učinkovita, saj se je iz 164 zarodkov razvilo le sedem zdravih živali. Tudi te so bile večje od običajnih primerkov, povečani so bili tudi njihovi organi, bile so neplodne in imele so krajšo življenjsko dobo. Postopek je torej deloval slabše kot japonska metoda izpred dveh let. Zanimivo je, da so živali z dvema materama manjše od običajnih in živijo dlje.
"...vbrizgali v jajčece, ki so jim bili predhodno odstranili jedra" Nisem navdušen. Ko jim rata vzgojit brez kateregakoli dela tretjega osebka (v tem primeru ženskega jajčeca), naj se javijo. Al pa če jim uspe naredit umetno maternico ipd.
Ko jim rata vzgojit brez kateregakoli dela tretjega osebka (v tem primeru ženskega jajčeca), naj se javijo...
jah, morda nekoč. trenutno pa mislim da še ne... pravzaprav bi to morda pomenilo (da samo iz verige DNK ustvarimo živo celico), da lahko ustvarimo življenje!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Universe 25 orzioma mouse utipija je bila predikcija kaj se dogaja z zahodom, predvsem populaciji v urbanem okolju. Prav povežeš lahko iste vzorce obnašanja, kjer imajo tisti, ki imajo vse na dosegu roke abnormalne vzorce obnašanja.
Having reached a level of high population density, the mice began exhibiting a variety of abnormal, often destructive, behaviors including refusal to engage in courtship, and females abandoning their young. By the 600th day, the population was on its way to extinction. Though physically able to reproduce, the mice had lost the social skills required to mate.
"...vbrizgali v jajčece, ki so jim bili predhodno odstranili jedra" Nisem navdušen. Ko jim rata vzgojit brez kateregakoli dela tretjega osebka (v tem primeru ženskega jajčeca), naj se javijo. Al pa če jim uspe naredit umetno maternico ipd.
Tudi sestava jajceca igra vlogo. Pri delitvi ne nastanejo enakovredne celice, temvec imajo drugacno sestavo, ki tudi vpliva na razvoj celice. Tak, da ni zgolj genetika in epigenetika. Imas tudi druge faktorje, ergo potreba po jajcecu.
Nekateri gej pari (ne-revna populacija) bi verjetno dali ogromno vsote denarja, da bi imeli otroka, dejansko genetskega potomca obeh staršev.
kolikor vem, jajčece ni umetno ustvarjeno in ga morajo od nekod dobiti, tako da tehnično gledano bi lahko rekli da je še vedno tak 'otrok' produkt matere v obliki jajčeca in 2 očetov (vsak svoj dnk material); kolikor je meni znano...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Nato so te celice skupaj z drugimi spolnimi celicami vbrizgali v jajčece, ki so jim bili predhodno odstranili jedra.
Za spočetje mišk na način, kot je opisan v članku, je torej še vedno potrebna mama (tj. darovalka jajčeca). Miške v opisanem eksperimentu imajo pravzaprav 3 starše. Po drugi strani pa hipometilacija jedr jajčec (s katero pridobijo "spermo") omogoča spočetje mišk le z 2 mamama. Če bi slednjo metodo spočetja izpopolnili za reprodukcijo ljudi, bi proizvajalci sperme vrste homo sapiens postali odveč?
Brezbožniki imajo preveč časa, ker ne razumejo vloge boga v genezi
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Ženske bodo najmanj toliko navdušene, kot so bile ob novicah, da lahko vzredimo potomca brez uporabe spermijev.
Kako pravite, da niso navdušene, da v resnici norijo, ker jim patriarhat jemlje še to zadnjo človekovo pravico uboge potlačene degradirane tretjerazredne ženske?
Jejhata, no...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
