Novinarji Bloomberga so se podali na sled za raziskovalci, ki so prvi poročali o superprevodnosti LK-99, a niso bili uspešni. Znanstveniki se niso odzvali na poizkuse novinarjev, da bi jih priklicali, na naslovu pa niso našli nikogar. Več raziskovalnih laboratorijev s celega sveta je prosilo za vzorce, da bi jih neodvisno preverili, a jih korejski Quantum Energy Research Centre ni posredoval z razlago, da nimajo dovolj LK-99, za sintezo novega pa ni časa in ljudi.
Zato so drugi raziskovalci poizkusili sami sintetizirati LK-99 in ugotoviti, ali bo superprevoden. Pri tem so bili za zdaj še vsi neuspešni. Center za teorijo kondenzirane snovi na Univerzi v Marylandu meni, da LK-99 ni superprevoden. Več skupin je na arXiv objavilo nerecenzirane rokopise svojih študij, v katerih poročajo o odsotnosti superprevodnosti. Vse kaže, da je LK-99 običajen (dasiravno močan) magnet, s čimer pa se korejski raziskovalci ne strinjajo in trdijo, da druge skupine niso bile sposobne sintetizirati pravega materiala. A žal niso ponudili svojih vzorcev.
Da je znanstvena skupnost trditve o superprevodnosti pri sobni temperaturi in tlaku pričakala s skepso, je razumljivo. A nihče ni bil a priori prepričan, da trditve ne držijo. Namesto tega so raziskovalci poizkušali poustvariti material in eksperimente, da bi se prepričali, k čemur so dodali še vrsto izračunov in novih poskusov. Ti so žal pokazali, da LK-99 ni, kar bi si vsi želeli. Tako deluje znanost. Eksperimenti in neskončna preverjanja, dokler se ne izoblikuje konsenz strokovnjakov.
