Moderni traktorji in kombajni so računalniki na kolesih

A110 je 4. jan 2021 ob 19:36 izjavil:

Nihče pa ne pomisli da bi se recimo 10 malih kmetij, ki so same sebi namen združile v eno veliko in bi lahko dejansko nekdo živel od tega

Kje pa naj dobi denar za primerne stroje ?

SambaShare je 4. jan 2021 ob 19:44 izjavil:

A110 je 4. jan 2021 ob 19:36 izjavil:

Nihče pa ne pomisli da bi se recimo 10 malih kmetij, ki so same sebi namen združile v eno veliko in bi lahko dejansko nekdo živel od tega

Kje pa naj dobi denar za primerne stroje ?

Stroje že ima zdaj vsaka kmetija. Vsaka ima traktor, pa nakladalko, pa obračalnik,... čeprav bi lahko z isto količino ki jo potrebuješ za eno tako manjšo brez problema obdelal 3 take kmetije če ne več. Ker večino leta itak stojijo pod kozolcem. Pa tudi lažje upravičiš (zamortiziraš) nakup če kupuješ za redno uporabo kot pa za samo parkrat na leto. Pa saj ne rečem, nekatere rabijo vsak svojega ampak večina strojev pa večino leta miruje in je v uporabi par dni na leto. Če bi se malo zorganizirali bi lahko vasice bile s pol manj strojev (bi si pač malo posojali) ampak bi se prej skregali ker kdo bo klenemu slovenskemu kmetu govoril da naj nekaj naredi jutri (ali naslednji vikend) in ne danes. Pa tudi če bi na tak način privarčeval recimo 1000e/leto

A110 je 4. jan 2021 ob 18:36 izjavil:

Avta se ponavadi ne kupi da boš z njim služil denar. Prav tako za njega ne dobiš državnega denarja. Upajmo da se bo število kmetij res zmanjšalo in s tem povečalo velikost posamezne. Ampak kolikor sam poznam razmere v Sloveniji bo kmetom prej krona z glave padla kot da opustijo svojo njivico in gredo živet kam v mesto. Kaj šele da dobi to zemljo sosed. To je pa že ja njihov praded z lastnimi žulji obdeloval. To je nenadomestljivo in je treba na vsak način nadaljevati.

Že deset let nazaj sem spraševal znance in sodelavce, če vejo za kakšno kmetijo na Krasu, da bi prodal flet in šel med kmete. Po dobre pol leta mi je en možakar povedal en stavek; "Kmet si bo raje luknjo v koleno zvrtal, kot pa da proda kmetijo." Po tistem nisem več iskal in spraševal... Pa se bojim, da prihajajo časi, ko ljudje ne bodo želeli živeti na podeželju, ampak raje uživali v ugodnosti mestnega življenje... Mi, ki bi pa to radi počeli, se bomo pa obrisali pod nos. In trpeli mestno življenje

Daniel je 4. jan 2021 ob 20:14 izjavil:

Glede na to, da očitno prihajaš iz dobro situirane družine je precej patetično a obenm povsem razumljivo, da gledaš predvsem to kaj so s trdim delom dobili drugi in ti obenem to gre v nos.

Sicer pa, zakaj se ne preusmeriš v drugo branžo, če ti gre v nos to, da v tvoji branži ni subvencij? Takšen je namreč povzetek debate tu...zakaj kmetje ne delajo nekaj drugega, če niso sposobni brez subvencije...

AdHominem ni veljaven protiargument.

Še vedno me nisi prepričal da razumeš pojem "vitke proizvodnje" ki izhaja iz "vitkega razmišljanja".

Daniel je 4. jan 2021 ob 20:45 izjavil:

Proizvodni proces ni predrag, ker je že sedaj optimiziran tako, da kmetije cepajo kot po tekočem traku. Problem je v poti do trgovine, kjer zraven hranimo še več kot 2500 ljudi v zadrugah in še cel kup v predelelavi in trgovini, čeprav so tam procesi najbrž precej bolj optimizirani kot v zadrugah. Če bi v zadrugah namesto 2500 ljudi hranili samo 250 ljudi, kar je z optimizacijami možno potem bomo pa imeli povsem drugo situacijo...in 2250 ljudi dodatno na borzi.

Preveč idealiziraš svoj poslovni model.

Daniel je 4. jan 2021 ob 20:50 izjavil:

Tudi tvoje bluzenje, kjer brišeš in popravljaš poste ne, a kaj moremo...

Sprijazni se da resnica ni vedno lepa čeprav ti jo mora včasih povedati nekdo ki ga ti osebno smatraš nekompetentnega za debato.

Daniel je 4. jan 2021 ob 20:50 izjavil:

Ali pa si ti preveč pameten o situaciji o kateri nimaš pojma. Odvisno od pozicije opazovalca.

Matematika in ekonomija se aplicirata v vseh panogah gospodarstva. Od kmetijstva, gozdarstva, rudarstva, preko proizvodnje in storitvenih dejanosti pa vse do javnega sektorja in vojske.

So tudi primeri, kjer kmetje na vasi zberejo denar in skupaj kupijo stroj ali priključek, ki se manj rabi, recimo kak trosilnik za gnoj. Potem je ponavadi problem, da nekateri nič ne pazijo in potem vedno eni in isti čistijo in popravljajo stroje. Podobno se kaj skupaj kupi med kako večjo žlahto, tam je pa teh problemov ponavadi manj.

Sicer pa poznam v moji okolici kar precej kmetov, ki so dobili, če se ne motim 40000EUR subvencije za mladega kmeta. Za to moraš kupit kak stroj, traktor, ali pa kaj porihtat na kmetiji, doma moraš ostat pa 5 let. Če naprej hodiš v službo, dobiš 18000EUR. Govorim iz glave, zato ni nujno, da so številke prave, so pa sigurno zelo blizu.

Ko si pa enkrat zraven in spremljaš razpise, pa hitro pokasiraš še kake dodatne subvencije. Tista 40% subvencija za traktor mislim da je tudi ekstra. Pa razne subvencije za BCS kosilnice in podobno. Marsikdo tudi vleče subvencije, kosijo pa sosedje, ali pa pač konec leta zmulči.

Raptor F16 je 4. jan 2021 ob 20:56 izjavil:

Daniel je 4. jan 2021 ob 20:54 izjavil:

Ja, še posebej če jo pove nekdo, ki zelo očitno nima pojma o stvareh, ki jih razlaga.

Vseskozi pozivam da se utemelji zakaj traktor za 30 jurjev ni dovolj dober in zakaj mora biti to traktor za 100+ jurjev ki ga nikoli ne boš izkoristil.

Si prebral moj post o traktorjih, ki jih posedujem zgoraj? Noben ni čez 30 jurjev, je pa res najmlajši nov letnik 2003 najmlajši rabljen pa 2012.

Drugače pa kot odgovor... Turški traktor za 30+ jurjev, kolikor vem, praktično takoj po preteku garancije je odpovedal menjalnik... O stroških popravila je škoda izgubljati besede a vseeno je dejstvo, da so stroji narejeni na zahodu kvalitetnejši kot stroji narejeni na vzhodu, predvsem odvisno od tega kake sreče si. Obenem, pa ti pokvarjen stroj povsem nič ne koristi, ko ga najbolj rabiš.

Seveda lahko kupiš traktor za 30 jurjev, in to tudi priznano znamko, ampak ima pač malo manj opreme, kak gumb manj in nima 100 konjev.

Saj vsi jamrajo kako je drago, pa kako elektronika crkuje, ampak na koncu pa vsi pravijo kako je udobno in enostavno delat s to elektroniko. Bog ne daj, da bi bil slabši od sosedovega, za vsak slučaj kupijo še 10 konjev močnejšega. Ne razumejo pa, da je s takim traktorjem treba delat, da ga zamortiziraš preden začne crkovat. In tu se strinjam, več strojev bi lahko skupaj kupili.

Map je 4. jan 2021 ob 21:12 izjavil:

Seveda lahko kupiš traktor za 30 jurjev, in to tudi priznano znamko, ampak ima pač malo manj opreme, kak gumb manj in nima 100 konjev.

Saj vsi jamrajo kako je drago, pa kako elektronika crkuje, ampak na koncu pa vsi pravijo kako je udobno in enostavno delat s to elektroniko. Bog ne daj, da bi bil slabši od sosedovega, za vsak slučaj kupijo še 10 konjev močnejšega. Ne razumejo pa, da je s takim traktorjem treba delat, da ga zamortiziraš preden začne crkovat. In tu se strinjam, več strojev bi lahko skupaj kupili.

Prosim za ponudbo za nov traktor moči 100 (še raje 120)konjev priznane znamke za kmetijo velikosti 35 hektarjev za ceno največ 30.000 EUR.

Raptor F16 je 4. jan 2021 ob 21:14 izjavil:

Daniel je 4. jan 2021 ob 20:59 izjavil:

Drugače pa kot odgovor... Turški traktor za 30+ jurjev, kolikor vem, praktično takoj po preteku garancije je odpovedal menjalnik... O stroških popravila je škoda izgubljati besede a vseeno je dejstvo, da so stroji narejeni na zahodu kvalitetnejši kot stroji narejeni na vzhodu, predvsem odvisno od tega kake sreče si. Obenem, pa ti pokvarjen stroj povsem nič ne koristi, ko ga najbolj rabiš.

Če si kmet imaš verjetno registrirano dejavnost in si opravičen do povračila DDV ko stvar knjižiš v strošek, ali se motim ?
Če gledamo NETO ceno dobiš za nekaj čez 30k Class Elios, New Holland T4, Lamborghini, JohnDeere vse tam nekje 75-100 konjskih snaga kar je dovolj za večino kmetij.

Žal moraš imeti za neto ceno najprej imeti bruto v žepu. Kot sem že omenil sem sam kupil rabljenega z 5600 delovnimi urami, kar je daleč od malo. Z Claas Elios, T4 in podobnimi, pa na kmetiji velikosti 30+ hektarjev kot glavni traktor nimaš kaj početi. Imam doma kot drugi traktor nekaj ranga T4 ampak starejše, pa niti 3 brazdnega obračalnega pluga ne dvigne. Tiste kmetije, z 7 hektarji pa si Claasa elios ali NH T4 niti ne bojo kupovale, ker ga do smrti ne bojo amortizirali, naslednikov pa 95% takih kmetij nima.

Raptor F16 je 4. jan 2021 ob 21:18 izjavil:

Daniel je 4. jan 2021 ob 21:14 izjavil:

Map je 4. jan 2021 ob 21:12 izjavil:

Seveda lahko kupiš traktor za 30 jurjev, in to tudi priznano znamko, ampak ima pač malo manj opreme, kak gumb manj in nima 100 konjev.

Saj vsi jamrajo kako je drago, pa kako elektronika crkuje, ampak na koncu pa vsi pravijo kako je udobno in enostavno delat s to elektroniko. Bog ne daj, da bi bil slabši od sosedovega, za vsak slučaj kupijo še 10 konjev močnejšega. Ne razumejo pa, da je s takim traktorjem treba delat, da ga zamortiziraš preden začne crkovat. In tu se strinjam, več strojev bi lahko skupaj kupili.

Prosim za ponudbo za nov traktor moči 100 (še raje 120)konjev priznane znamke za kmetijo velikosti 35 hektarjev za ceno največ 30.000 EUR.

Gledano NETO ceno plus možnost glihanja za ceno je cca 30.000 EUR izvedljivo.

Tko na hitro: Lambroghini Strike (Dobesedno Deutz ker to je itak SDF group)
https://www.avto.net/Ads/details.asp?id...

40k BRUTO - 22% = 31.2 kEUR NETO zglihaš si tistega jurja za dobro voljo in si srečen.

Tale tvoj predlog niti klime nima. Sploh ne pride v poštev, če ti lastno zdravje kaj pomeni.

A110 je 4. jan 2021 ob 21:23 izjavil:

Ampak povprečna kmetija v slo je manjša od 7ha. In takšnih manjših je največ in imajo stroje (sicer manjše, starejse in slabše a še vedno skoraj vse) pa čeprav jih prav tako nebodo zamortizorali. In v obdelovanju in subvencioniranje take ni smisla. Tvoja 30ha je že popolnoma drug razred

Koliko prstov na roki porabiš, da našteješ vse 7 ha kmetije v okolici, ki so kupili npr. nov traktor ali kakšen stroj v zadnjih 3-5 letih? Seveda na taki kmetiji dolgoročno ni prihodnosti. Morda bi bila, če bi se ukvarjal z zelenjavo a se že sedaj soočamo s situacijo, ko nam le ta ob majhni samooskrbi gnije na poljih obenem pa masovno uvažamo, saj npr. ena sama ladja krompirja poruši celoten slovenski trg.

Daniel je 4. jan 2021 ob 21:14 izjavil:

Map je 4. jan 2021 ob 21:12 izjavil:

Seveda lahko kupiš traktor za 30 jurjev, in to tudi priznano znamko, ampak ima pač malo manj opreme, kak gumb manj in nima 100 konjev.

Saj vsi jamrajo kako je drago, pa kako elektronika crkuje, ampak na koncu pa vsi pravijo kako je udobno in enostavno delat s to elektroniko. Bog ne daj, da bi bil slabši od sosedovega, za vsak slučaj kupijo še 10 konjev močnejšega. Ne razumejo pa, da je s takim traktorjem treba delat, da ga zamortiziraš preden začne crkovat. In tu se strinjam, več strojev bi lahko skupaj kupili.

Prosim za ponudbo za nov traktor moči 100 (še raje 120)konjev priznane znamke za kmetijo velikosti 35 hektarjev za ceno največ 30.000 EUR.

Piše, da za to ceno nima 100 konjev, ampak na povprečni kmetiji jih tudi ne rabi. Če rečemo za 35 ha, je to že nadpovprečno velika kmetija, ki že rabi močnejši traktor in si ga tudi lažje privošči, in subvencije so bolj koristno porabljene.

Map je 4. jan 2021 ob 21:30 izjavil:

Daniel je 4. jan 2021 ob 21:14 izjavil:

Map je 4. jan 2021 ob 21:12 izjavil:

Seveda lahko kupiš traktor za 30 jurjev, in to tudi priznano znamko, ampak ima pač malo manj opreme, kak gumb manj in nima 100 konjev.

Saj vsi jamrajo kako je drago, pa kako elektronika crkuje, ampak na koncu pa vsi pravijo kako je udobno in enostavno delat s to elektroniko. Bog ne daj, da bi bil slabši od sosedovega, za vsak slučaj kupijo še 10 konjev močnejšega. Ne razumejo pa, da je s takim traktorjem treba delat, da ga zamortiziraš preden začne crkovat. In tu se strinjam, več strojev bi lahko skupaj kupili.

Prosim za ponudbo za nov traktor moči 100 (še raje 120)konjev priznane znamke za kmetijo velikosti 35 hektarjev za ceno največ 30.000 EUR.

Piše, da za to ceno nima 100 konjev, ampak na povprečni kmetiji jih tudi ne rabi. Če rečemo za 35 ha, je to že nadpovprečno velika kmetija, ki že rabi močnejši traktor in si ga tudi lažje privošči, in subvencije so bolj koristno porabljene.

Spet odvisno od financ. Naš največji jih ima 94. Seveda porabim za to kar nekaj več časa, kot, če bi imel 120... a realnost pač ne dopušča takih stvari. Seveda se najdejo tudi kmetije, ki lahko take stvari rešijo brez težav a so izjemno redke in imajo predvsem za sabo generacije dela, da si to lahko privoščijo.

Vsi, ki imate toliko povedati o subvencijah. Poglejte si na strani Agencije za razvoj podeželja, kdo je prejel evropska sredstva in subvencije. Na prvih 50 mestih so firme in ne kmeti. V Slo je cel kup firm, ki prejmejo večino denarja. Zraven je še par kmetov, ki pa res izstopajo iz povprečja, saj obdelujejo par 100 ha zemljišč, ki jih imajo v lasti ali najemu. Če bi pogledali lastniško strukturo kmetijskih zemljiščih in število parcel oz. obdelovalnih kosov, ki jih imajo posamezne kmetije bi videli, da imamo v Sloveniji vrtičke ne pa kmetije kot v EU. Slogan klenega slovenskega kmeta je: moja parcela je veliko boljša kot od soseda, tako je rekel že moj dedek in zato ne pristanem na združevanje zemljišč oz. komasacijo.

Bom poskušal malo bolj plastično ponazoriti vsa ta silna nepovratna sredstva, ki vam gredo tako zelo v nos:

Sam sem bil mladi prevzemnik. Dobil sem 45.000 EUR. Za ta denar, sem se sem v vlogi, ki me je stala 500 EUR obvezal, da bom povečal proizvodnjo, se včlanil v zadrugo (čeprav mi ni bilo potrebno ampak sem dobil dodatno točko), kupil čelnega nakladača, poljsko škropilnico, traktorski sedež, računalnik in zgradil silose. Prvotno je bila v načrtu izgradnja enega silosa in dobival sem ponudbe ranga 45000 EUR za silos 600 m3 dolžine 45 metrov in širine 5,5 metra (tega po današnji butasti zakonodaji ne moreš več zgraditi ker je razpon večji kot 5 metrov, čeprav gre samo za 2 betonski steni, pač še ena stvar, kjer recimo v primeru gradnje enostavnega hleva pri nas rabiš 12.000 eur samo za papirje, v Avstriji pa isto stvar uredijo za 1500 eur...).

Potem sem nekako z iskanjem najboljših opcij našel montažne elementa za silos na Hrvaškem s katerimi smo potem postavili 2 silosa za nekaj čez 40.000 EUR. Montažni elementi so stali 16.800 eur, prevoz nekje 2500 EUR, delo izvajalca in beton, železo ter gramoz pri nas pa 21.000 EUR. Ker je vse skupaj že tukaj krepko preseglo načrte sem moral vzeti kredit.

Torej že doslej je tukaj zaslužila banka z obrestmi, nekaj je ostalo proizvajalcem montažnih elementov, nekaj pa izvajalcu. Meni je ostalo samo kup betona, da ne delam silosov na zemljo in v blato in porabim nekaj manj folije. Druge razlike ni.

Potem čelni nakladač 14.000 EUR. Izjemna stvar, kot, da bi imel vsaj še en par rok pri hiši in vreden vsakega centa. Seveda se pozna, ker so starši zmeraj starejši, otroci pa še premajhni in nam manjka delovne sile. Seveda gre v osnovi za tono železa in nekaj hidravlike, s katero si jaz lahko dosti pomagam, zadovoljen pa je tudi prodajalec in proizvajalec.

S škropilnico sem nadomestil obstoječo letnika 1979, ki jo še zmeraj rabimo za vinograd. Nova Poljska(dobesedno) je stala 6800 eur, dodala 2 točki v razpisu z njo porabim manj FFS in jih lahko bolj natančno doziram, ter tudi škropim v rahlem vetru. Če bi kupil Slovensko, Agromehanikino in s tem podprl slovensko gospodarstvo, bi me v isti konfiguraciji stala približno 12.000 eur. Verjetno je res kvalitetneje narejena konstrukcija a mi razlika v ceni tega enostavno ni dopuščala. In spet je denar šel proizvajalcu in prodajalcu, meni pa je ostal stroj, s katerim bom lažje delal. Traktorski sedež, pnevmatski (1 ali 2 točki, ne vem več natančno)... 1700 EUR udobje dela neprimerljivo proti staremu vzmetenemu. Hrbtenica hvaležna od prvega dne. Žal za bistveno razliko manjka tudi vzmetenje kabine ampak tam smo spet pri 70.000+ vrednih traktorjih.

Računalnik, 1600 EUR... nadomestil je 12 let starega Core2Duo. Rabim, da odgovarjam na nesmiselne bedarije tukaj... in kup ostale birokracije. Upam, da zdrži čim dlje, vsaj 10+. Dodal je tudi 2 točki v razpisu. SKupaj sem porabil nekje 64.000 EUR, dobil sem 31500 eur ob odločbi in 13500 ob zaključku.

Res, da sem si z vsem tem kar nekoliko olajšal in pohitril vse delo ter sem bolj skladen z zmeraj bolj zahtevnimi EU standardi ampak sedaj mi prosim razložite vsi kritiki subvencij koliko denarja od vsega tega je dejansko ostalo meni in koliko proizvajalcem in prodajalcem?

A110 je 4. jan 2021 ob 21:36 izjavil:

Moj stric ima takšno 5-6ha veliko in je kupil nov traktor kakih 7 let nazaj. Nekega novega pasqualija za kaj jaz vem na pamet 20k. In sem dosti tam in vidim kaj vse se da dobiti od države. 2k na leto da je bio ali eko kmetija, čeprav se vedno krmijo mladiče recimo z nebio hranili presipanimi v vrečko od bio krmil. Potem bo kupil za tistih par travnikov novo rotacijsko kosilnico da nerabi kositi z bcsko spet s subvencijo... Seveda je to vse ob službi. Pa saj ne rečem je dosti dela, sem dosti kot mulc pomagal tam na počitnicah. ampak hec je da v celem letu ne proda za kaj dosti vec denarja izdelkov kot samo od države dobi. In v tem ne vidim smisla da se take financira. In verjetno ni osamljen primer

Spet odvisno od smeri opazovalca. Tudi naš zadnje čase izjemno znan Zlatko je v letu 2019 dobil od države 8000 EUR. Kaj si ti dobil od njega v zameno? Takih primerov je še nebroj... Ti recimo pri tem stricu sploh ne vidiš urejene okolice. On je dejansko komunala za okolico, da je urejena in lepa. Ampak to takim kot si ti ni vredno popolnoma nič. Ko bi enkrat dobil račun od kumunale za letno čiščenje iste površine pa bi videl koliko se tako delo ocenjuje.

Kar poglej nazaj gor kdo. Če se že vračamo na temo posta pa seveda je povsem dobro povzel situacijo. Od tega, da v USA korporacije tožijo kmete, ki ponovno sejejo lastno seme, do tega, da lahko pokvarjen traktor poln elektronike letnika 2015+ enostavno zgolj pustiš na njivi in pripraviš 10.000 + eur, da pride pooblašenec z orginalnimi rezervnimi deli, in seveda tudi računalnikom, da jih avtorizira. Nekako tako, kot, če kupiš iphone, ki tudi ne mara neavtoriziranih neorginalnih delov.

Razlika je zgolj v tem, da uporaba starega telefona ne vpliva na zdravje toliko, kot uporaba starega traktorja. Delata pa seveda oba. Izbiraš samo med fizičnim zdravjem, kjer te uničujejo stari stroji in psihičnim, kjer te uničujejo stroški popravil...

Slovenija z 1,3 traktorja na KMG v letu 2005 precej nad povprečjem
EU-27 (0,6 traktorja na KMG)
Po statističnih podatkih iz leta 2005, ko smo zadnjič šteli traktorje
na kmetijskih gospodarstvih v EU, so na kmetijskih gospodarstvih
v EU-27 uporabljali skoraj 8,4 milijona lastnih traktorjev. Največ jih
je bilo na Poljskem, potem v Italiji, Franciji in Nemčiji, v vseh štirih
omenjenih državah skupaj pa kar 58 % od števila vseh v celotni EU-27.
Povprečno so imeli največ lastnih traktorjev na KMG v Luksemburgu
(2,8), le malo manj na Finskem (2,5); tudi Slovenija se je (z 1,3 traktorja
na KMG) uvrstila precej nad povprečje EU-27 (0,6 traktorja na KMG);
najmanj lastnih traktorjev na KMG so imeli v Bolgariji in Romuniji (po
manj kot 0,1).
Slovenija glede števila lastnih traktorjev izstopa tudi v razmerju na
število prebivalcev in površino KZU. V letu 2005 smo v Sloveniji imeli 1
lastni traktor na 19 prebivalcev, hkrati pa manj kot 5 ha KZU na lastni
traktor. Iz podatkov o številu lastnih traktorjev v velikostnih razredih
glede na moč traktorjev je razvidno tudi, da smo imeli v Sloveniji v
letu 2005 kar 68 % traktorjev v velikostnem razredu do 40 kilovatov,
kar je največ med vsemi državami. Ravno obratno pa velja za delež
traktorjev z močjo nad 100 kilovatov, teh je bilo v Sloveniji manj kot
1 %, kar je najmanj med vsemi državami.

https://www.stat.si/doc/pub/kmetijstvo_...

Se pravi imamo veliko traktorjev na prebivalca, ker imamo starih in ne preveč močnih, ne pa tistih za 100 jurjev.

hamez66 je 4. jan 2021 ob 22:43 izjavil:

Slovenija z 1,3 traktorja na KMG v letu 2005 precej nad povprečjem
EU-27 (0,6 traktorja na KMG)
Po statističnih podatkih iz leta 2005, ko smo zadnjič šteli traktorje
na kmetijskih gospodarstvih v EU, so na kmetijskih gospodarstvih
v EU-27 uporabljali skoraj 8,4 milijona lastnih traktorjev. Največ jih
je bilo na Poljskem, potem v Italiji, Franciji in Nemčiji, v vseh štirih
omenjenih državah skupaj pa kar 58 % od števila vseh v celotni EU-27.
Povprečno so imeli največ lastnih traktorjev na KMG v Luksemburgu
(2,8), le malo manj na Finskem (2,5); tudi Slovenija se je (z 1,3 traktorja
na KMG) uvrstila precej nad povprečje EU-27 (0,6 traktorja na KMG);
najmanj lastnih traktorjev na KMG so imeli v Bolgariji in Romuniji (po
manj kot 0,1).
Slovenija glede števila lastnih traktorjev izstopa tudi v razmerju na
število prebivalcev in površino KZU. V letu 2005 smo v Sloveniji imeli 1
lastni traktor na 19 prebivalcev, hkrati pa manj kot 5 ha KZU na lastni
traktor. Iz podatkov o številu lastnih traktorjev v velikostnih razredih
glede na moč traktorjev je razvidno tudi, da smo imeli v Sloveniji v
letu 2005 kar 68 % traktorjev v velikostnem razredu do 40 kilovatov,
kar je največ med vsemi državami. Ravno obratno pa velja za delež
traktorjev z močjo nad 100 kilovatov, teh je bilo v Sloveniji manj kot
1 %, kar je najmanj med vsemi državami.

https://www.stat.si/doc/pub/kmetijstvo_...

Se pravi imamo veliko traktorjev na prebivalca, ker imamo veliko starih in ne preveč močnih, ne pa tistih za 100 jurjev.

Zakaj je zdaj Slovenija vukojebina, če imamo veliko traktorjev?

Ja, če jih imamo največ, potem jih verjetno nimamo malo, ampak veliko?

Daniel je 4. jan 2021 ob 22:29 izjavil:

Kar poglej nazaj gor kdo. Če se že vračamo na temo posta pa seveda je povsem dobro povzel situacijo. Od tega, da v USA korporacije tožijo kmete, ki ponovno sejejo lastno seme, do tega, da lahko pokvarjen traktor poln elektronike letnika 2015+ enostavno zgolj pustiš na njivi ...

Subvencij nisem omenil nikjer tko da lahko nehaš. Če sem, me citiraj.

Samo pičkuriš za brezveze ker se počutiš osebno napadenega.

Te zgodbice o tožbah za seme so iz riti potegnjene. Pioneer in ostali GMO pridelovalci sterilnih semen ponudijo pogodbo kjer je ponovna setev odsvetovana oz. se za slab pridelek nimaš pravice pritožit, če boš seme shranil in sadil naprej. Takoj ko pride do prve oprašitve nastane en kup plodov ki so iste garantirano kvalitete ampak genetsko pa so za naslednji rod nekontroliran hibrid ker ne veš od kod je pelod prišel. Zato se temu tudi reče sterilno seme ker je bilo pridelano v kontroliranem okolju.

Tožba je lahk prišla kvečjem če je kmet to seme prodajal naprej in zlorabil ime ter ogrozil renome proizvajalca s križanim (skurbanim) semenom.

Mehanizacija, kot sem rekel ne rabiš kupit mehatronskega robota ki je povsem odvisen od računalnika. To poskušam dopovedat, da vsa ta senzorika in računalniki so posledica izbora dodatne opreme in sistemov ki zaradi varnosti ne smejo biti manipulirani samostojno. Če nekaj ne dela je zaradi varnosti preventivni mehanizem tak da se del stroja ali pa celota ustavi da ne pride do škode. Tako kot pri nas, če eno pohodno stikalo v verigi ne dela ga moraš zamenjat sicer stroj ne bo pustil da delaš ker se ne sme zgoditi da nekoga stisne ko je zaščita odprta ali pa če je pozicija manipulatorja/robota v napoto orodju.

hamez66 je 4. jan 2021 ob 22:47 izjavil:

Ne, po moji teoriji nimamo najstarejših, ampak tako kot piše, imamo veliko traktorjev do 40kw in malo močnih traktorjev.

Ja, saj pravim, da je sloveniastan specificen, nikjer drugje nimajo enakih problemov. Od Kamcatke do Juzne Amerike, od Antarktike do Arktike. Kaksna hebena drzava, pridelujemo samo hrano za govedorejo (prasicjerejo, chicknrejo), razen zelja in repe druge zelenjave sploh ne poznamo, ce ni iz Italije, se raje iz Spanije, ampak vozni park je pa fantasticen. In nabor sportnih ur.

pffff je 4. jan 2021 ob 22:50 izjavil:

hamez66 je 4. jan 2021 ob 22:47 izjavil:

Ne, po moji teoriji nimamo najstarejših, ampak tako kot piše, imamo veliko traktorjev do 40kw in malo močnih traktorjev.

Ja, saj pravim, da je sloveniastan specificen, nikjer drugje nimajo enakih problemov. Od Kamcatke do Juzne Amerike, od Antarktike do Arktike. Kaksna hebena drzava, pridelujemo samo hrano za govedorejo (prasicjerejo, chicknrejo), razen zelja in repe druge zelenjave sploh ne poznamo, ce ni iz Italije, se raje iz Spanije, ampak vozni park je pa fantasticen.

Ti praviš, da je Slovenija vukojebina, ker imamo največ traktorjev na prebivalca. Verjetno smo tudi vukojebina, ker imamo zastonj šolstvo in zdravstvo.

hamez66 je 4. jan 2021 ob 22:54 izjavil:

Ti praviš, da je Slovenija vukojebina, ker imamo največ traktorjev na prebivalca. Verjetno smo tudi vukojebina, ker imamo zastonj šolstvo in zdravstvo.

In glede na stevilo traktorjev zelo v k* solstvo. Namesto ljudi, ki imajo v glavi kaj razcisceno, prihajajo ven mentalno enaki ljudje, kot so vanj vstopili. Predsolski. (niti kaj je drzava in kaj so davki ne razumejo, kaj sele ekonomicnost traktorjev ipd. prekompleksne neumnosti, vidijo pa lesk v oceh soseda, ko priropotajo domov z novim traktorjem (telefonom, uro,...). Traktorji FTW!)

Predvsem pa se ne bahaj prevec z zastonj solstvom in zdravstvom, ce bi imeli lastniki traktorjev vecino, ga ze davno ne bi vec imeli in bi slo oboje po poti zobozdravstva (ki ga je zahebala, ce se prav spomnim, SDS).

Raptor F16 je 4. jan 2021 ob 22:52 izjavil:

Daniel je 4. jan 2021 ob 22:50 izjavil:

A sem kje rekel, da si jih ti omenil? Polagaj besede v usta komu drugemu.

Zgolj opisujem realno situacijo tistim, ki mislijo, da kaj vedo o kmetijstvu v Sloveniji. Če je to zate pičkarjenje pa naj bo.

Javno si me izzval da naj pojasnim če v svoji vitki filozofiji nisem nikjer izkoristil subvencij. Ni odveč omeniti da si večkrat poudaril, da zaradi preskrbljenosti/situiranosti ne morem nastopati v debati.

Ampak omenjene so bile že prej. Ti si se samo dodatno obesil gor.

Vitko filozofijo pa lahko učiš koga drugega dokler se poznamo samo na principu kmetje/vse ostalo. Jaz težko tebi karkoli mečem pod nos tako kot se to trudiš ti, če vem o tebi samo to, da si revež v branži kjer bojda ni nobenih subvencij... Imaš možnost menjati profesijo, pa jih boš imel tudi ti. Potem si pa lahko vitek ali okrogel, odvisno kako se boš znašel.