Slo-Tech - Pogosto slišimo predsodek, da gre ženskam opravljanje več nalog hkrati (multitasking) bolje kakor moškim. Obstajajo znanstvene študije, ki so potrdile, da ljudje v to res množično verjamejo. Rezultati dosedanjih študij pa so sila pisani, saj so ugotovili praktično vse možne rezultate. V resnici človeški možgani preprosto niso narejeni za večopravilnost, pri čemer so tako moški kakor ženski podobno slabi. V reviji Plos One so danes objavili rezultate raziskave nemških raziskovalcev, ki potrjujejo, da človek ni narejen za večopravilnost.
Definicija večopravilnosti je težavna, a po navadi govorimo o več nalogah, ki jih moramo opraviti v omejenem časovnem obdobju, tako da pride do časovna prekrivanja kognitivnih procesov, ki so namenjeni posamezni nalogi. Obstaja več vrst večopravilnosti, med katerimi sta najpomembnejši zaporedna večopravilnost (skakanje z opravila na opravilo) in dvojna (hkratno opravljanje dveh nalog).
V raziskavi je sodelovalo 48 žensk in 48 moških. Od tega jih je bila polovica z Goethejeve univerze v Frankfurtu, polovica pa z RWTH Aachen, vsi pa so bili zdravi brez nevroloških ali psiholoških motenj, z normalnih sluhom in vidom (naravnim ali očali). Kandidate so temeljito pretestirali, da so dobili vse potrebne demografske in osebne informacije. Nato je sledil test. Najprej so morali posamezne črke razvrstiti med samoglasnike ali soglasnike, posamezne števke pa kot lihe ali sode. To so morali storiti s kazalcem ali sredincem na roki, ki je bila bliže prikazani podobi. To pomeni, da so podobe z leve razvrščali s pritiskom na gumbe Y ali X, tiste na desni pa z N in M. Večopravilnost so preizkušali tako, da so v enem primeru izmenjaje prikazovali na levi in desni, v drugem primeru pa so hkrati prikazovali črke in cifre.
Rezultati so zgovorni sami po sebi. Večopravilnosti nam res ne gre, razlike med moškimi in ženskami pa so manjše od meje zaznave ali sploh ne obstajajo. Za vse praktične primere so torej v tem aspektu enaki. Človeški možgani najbolje delujejo, ko se lahko koncentrirajo na eno nalogo in jo temeljito premislijo in izvedejo. Na tak način je moč izluščiti bistveno od šuma, medtem ko večopravilnost to sposobnost krni.
Lahko delaš več stvari, kako je pa opravljeno, je pa druga stvar.
Ne ne moreš. V resnici opravljaš samo eno stvar, potem pa skačeš iz ene na drugo brez da bi karkoli dokomčal. Na koncu je vse nsrejeno na pol, končano pa nič.
Ali tale "študija" slučajno namiguje, da imajo možgani kontrolo nad našim srčnim utripom, dihanje, vdrževanje temperature? Ker jaz sem enkrat čisto tako za foro probal več stvari hkrati kot dihanje, tek in se istočasno potil. Zgleda da nisem človek.
Sem prepričan da se bi lahko izučil da bi počel dve stvari hkrati, možgani so dovolj napredni za kaj takega. Ampak nivo koncentracije potreben za to bi bil kar visok, psihični napor pa konkreten.
Sem prepričan da se bi lahko izučil da bi počel dve stvari hkrati, možgani so dovolj napredni za kaj takega. Ampak nivo koncentracije potreben za to bi bil kar visok, psihični napor pa konkreten.
Jaz mislim da bi morali odpreti kakšno fakulteto za to, glavni izpit bi bil poganjanje kolesa in branje knjige, 10 letni študij ti ne uide.
Sem prepričan da se bi lahko izučil da bi počel dve stvari hkrati, možgani so dovolj napredni za kaj takega. Ampak nivo koncentracije potreben za to bi bil kar visok, psihični napor pa konkreten.
Jaz mislim da bi morali odpreti kakšno fakulteto za to, glavni izpit bi bil poganjanje kolesa in branje knjige, 10 letni študij ti ne uide.
Poganjanje kolesa ali tek ni zavestno dejanje, ja porkodijo no.
Probaj brat knjigo pa hkrati npr. prevajat film iz anglescine v slovenscino, ki ga ravnokar gledas.
Tile znanstveniki so neki klinci brezvezni. Brez večopravilnosti bi developerji crkovali.
Da se več stvari delati naenkrat. Seveda da se razumemo, okrog konteksta. Če poženem prevajanje kode, z vsemi testi vred, so to tri ure. Dokler se vse to prevede in testira, jaz grem delat nekaj drugega. Menda ne bom gledal v ekran ali surfal novice. Jaz v delovnem dnevu poženem aplikacijski server,bazo, pripravim zadnjo testirano kodo. Vmes ko se to nalaga, lahko delam nekaj drugega. Mislim, to so pa ja osnove.
Lepo imam beležko, pišem dol na kratko, kje sem pri tasku. Ta test pa tu zdaj zgleda, kot da minut eno križanko rešujem, takoj preklopim na drugo križanko, pa spet na prvo. To je brezveze, tega nihče ne dela.
Tile znanstveniki so neki klinci brezvezni. Brez večopravilnosti bi developerji crkovali.
Res so Klovni!
Samo v Cirkus jih je potrebno poslati, da bodo videli, kaj vse zmorejo klovni, pa jim bo jasno, da jim niti do kolen ne sežejo.
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Lahko delaš več stvari, kako je pa opravljeno, je pa druga stvar.
Ne ne moreš. V resnici opravljaš samo eno stvar, potem pa skačeš iz ene na drugo brez da bi karkoli dokomčal. Na koncu je vse nsrejeno na pol, končano pa nič.
Kot je napisal PoloII. Takle mamo.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
V resnici človeški možgani preprosto niso narejeni za večopravilnost,
I beg to differ...Človeški možgani so več kot zmožni večopravilnosti. Nekje v prevodu se je verjetno zgubilo dejansko, da zavedajoče usmerjanje vseh čutil na več stvari ni mogoče. Ne pa možgane kateri ti upravljajo z čisto vsemi čuti, udi, organi skratka celotno kemijo/elektriko/maso v telesu. Torej zavestno bi jaz rekel, ker podzavest je tudi del možganov?! Ali se motim?
Format life:
Warning all life will be erased!
Do you want to continue?(y/n) Y_
ljudje so vraževerni kot hudič. kar nekaj se spomnijo in potem tisto trobijo kot prbiti. nočejo dvomiti v svoja prepričanja ali v to kar slišijo.
mogoče nam ženske zgledajo boljše v multitaskingu zato, ker so moški v toliko stvareh boljši in potem je bolj presenetljivo videti moškega, ki mu gre zanič, ko multitaska kot pa žensko. :D
Tale test je cist sfaljen. Delajo teste na podrocju, kjer gre v povprecju moskim bolje. Ampak ker zraven merijo vecopravilnost (ki moskim ne gre najbolje) se slabo izkazeta oba spola. Naj izvedejo vecopravilnost pri bolj prakticnih opravilih, kjer bodo zagotovo zenske v povprecju boljse pri vecopravilnosti. Moski pa v povprecju boljsi pri dolocenih dejavnostih, kjer se mors skoncentrirat na eno opravilo. Ne vem kaj je poanta taksnih raziskav? Dokazat , da ni razlike med spoloma? Da smo vsi enaki?
Večopravilnost je itak time-sharing, to pa ni tako zapletena reč.
Pac sej se ve, da multitasking ne pomeni, da sočasno z eno roko programiraš, z drugo igraš klavir ali pometaš tla. Ampak pomeni preklapljanje med aktivnostmi. Malo tega, malo onega. Ampak meni osebno se zdi, vsaj iz osebnih izkušenj, da neko delo opravim boljše - če ga naredim v celoti in se potem lotim naslednjega. Pri meni ponavadi do multitaskinga pride, ko se moram ukvarjat z nekim neprijetnim opravilom, pa zraven priključim še eno ali dve prijetni opravili, da mi je lažje.
A ni ze igranje na bobne multitasking? Bobnar mora z vsako roko/nogo igrati v razlicnem ritmu.
Kaj pa everyday multitasking? Prebiranje ST med pitjem kavice? Pogovarjanje med hojo? Posljusanje glasbe med tekom?
Npr sam ce poslusam glasbo med taski ki zahtevajo vecjo koncentracijo, si podzavestno zapomnem tudi o cem govori pesem (katero se nisem poznal) oz si jo interpretiram. Ce to pocnem med prebiranjem STja, se niti ne zmenim katera pesem se je predvajala.
A ni ze igranje na bobne multitasking? Bobnar mora z vsako roko/nogo igrati v razlicnem ritmu.
Igranje instrumenta ni dejanski multitasking ampak igranje preko utrjenega misicnega spomina. Precej podobno kot pink pong igralec ne razmislja kako bo odbil zogico z loparjem da bo zafrknil nasprotnika ampak udari z refleksnim obcutkom, ki ga pridobi s tisoci ur treninga.
Pitje kavice in branje stja ni pravi multitasking. Govorimo o zavestnih dejanjih. Ti ne rabis procesne moci da dvignes salico k ustom. Tudi za pozret ne.
A ni ze igranje na bobne multitasking? Bobnar mora z vsako roko/nogo igrati v razlicnem ritmu.
Igranje instrumenta ni dejanski multitasking ampak igranje preko utrjenega misicnega spomina. Precej podobno kot pink pong igralec ne razmislja kako bo odbil zogico z loparjem da bo zafrknil nasprotnika ampak udari z refleksnim obcutkom, ki ga pridobi s tisoci ur treninga.
Pitje kavice in branje stja ni pravi multitasking. Govorimo o zavestnih dejanjih. Ti ne rabis procesne moci da dvignes salico k ustom. Tudi za pozret ne.
Torej clovek ni sposoben multitaskat, zato ker ni vsak task veljaven? Cim se necesa navadis, pade v kategorijo muscle memory? Kaj pa npr bobnar zacetnik, ki se tehnike sele uci? V nekem obdobju postane dovolj dober, da odigra pesem, nima pa to se v muscle memory in more vsak beat premislit. Nekako kot voznik zacetnik. Na zacetku je za njega voznja multitasking (kar dejansko je). Vsako operacijo mora razmislit. Stisnit sklopko, prestavit rocico, spremljat promet, paziti na pesce, preklinjat na kolesarje itd.. Ko se pa tega priuci pa to ni vec multitasking... Go figure. Potemtakem niti predvajanje utube videa v ozadju med igranjem farmville ni multitasking saj cpu ne trzne cez 2%. No za predpotopne pcje je.
Sej članek ne govori o tem, da ljudje nismo sposobni multitaskat, samo da ni razlike med spoloma in da nam v resnici ne gre precej dobro.
kaj pa pravi naslov članka?
Naslov pravi, da smo ženske in moški pri večopravilnosti zanič. Zanič NE pomeni, da nekaj ne znaš. Pomeni le, da nekaj ne znaš dobro. Nekdo, ki zanič bere, ne pomeni, da ne zna brat.
Jaz se rad šalim, da je temeljna razlika med moškim in žensko v tem, da moški ve, da ni sposoben multitaskinga, ženske pa mislijo, da so ga.
Tale študija potrjuje, da to sploh ni vic, temveč dejstvo.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
