Vsa največja znana praštevila so Mersennova praštevila, kakor se imenujejo praštevila, ki jih lahko zapišemo kot 2p - 1, kjer je p tudi praštevilo. Ta niso zelo pogosta, a ker zanje poznamo izjemno hiter test, se pri iskanju praštevil lotevamo prav njih. V splošnem je namreč iskanje praštevil počasno in računsko potratno. Projekt GIMPS je imel v zadnjih petnajstih letih neverjetno veliko sreče. Najnovejše praštevilo je že 12. praštevilo od 220000000-1 dalje, ki ga je odkril GIMPS, sicer pa gre za 51. znano Mersennovo praštevilo. Ker še nismo prečesali vseh možnosti, je mogoče, da se med znanimi Mersenovimi praštevili skriva še kakšno.
51. Mersennovo praštevilo so odkrili že 7. decembra, a so ga uradno potrdili šele sedaj, ko so izvedli še nekaj neodvisnih preverb. Njegovega predhodnika so odkrili decembra lani. GIMPS ni uporaben le za iskanje praštevil, temveč se pogosto uporablja kot test stabilnosti sistemov, saj močno obremeni procesor in pomnilnik. Še vedno pa nestrpno pričakujemo tudi prvo znano praštevilo z vsaj 100 milijoni števk, za katero je razpisana nagrada 150.000 dolarjev.
nevem zakaj bi s kakrsnokoli (drugo) obliko kompresije zasedel kaj manj. limit je itak entropija, in ponavadi v prastevilih ni nekih vzorcev, ki bi jih lahko izkoriscal za kompresijo.
Z idealno kompresijo zasede par bajtov. V članku je porabljenih le nekaj znakov. Seveda zapis ni desetiški, ampak z matematično formulo, ampak tudi to je kompresija.
Zakaj je kurjenje elektrike za iskanje praštevila bolj uporabno od kurjenja elektrike za rudarjenje kriptovalut? Nisem še zasledil, da bi se kdo pritoževal nad temi pointless števili :P
Z idealno kompresijo zasede par bajtov. V članku je porabljenih le nekaj znakov. Seveda zapis ni desetiški, ampak z matematično formulo, ampak tudi to je kompresija.
to je res, ampak to bi bil bolj format. jaz si lahko izmislim nek svoj simbol za neko nakljucno 100-milijonov dolgo stevilko, mu dodelim neko kombinacijo utf-8 znakov in bo stvar isto zasedala par bajtov. sicer ne vem zakaj uporabljajo dejanski desetiski zapis v tem primeru, ampak mora imeti neko vrednost.
Zakaj je kurjenje elektrike za iskanje praštevila bolj uporabno od kurjenja elektrike za rudarjenje kriptovalut? Nisem še zasledil, da bi se kdo pritoževal nad temi pointless števili :P
imajo vrednost, zato tudi nagrade. in ta vrednost ima tudi veze s kriptografijo in posledicno kriptovalutami ;)
Številu lahko damo poljubno etiketo oz. identifikator, npr. 51. Mersennovo število, pa vemo, za katero število gre. Idealna kompresija je tako zgolj indeksiranje znanih podatkov.
Ko pa hočemo videti oz. prebrati dejansko število, ga moramo še vedno nekje dobiti v celoti.
Mi lahko kdo razlozi kaksna je aplikativna vrednost iskanja teh prastevil? Pa ne mislim zdaj v smislu "Js tega na rabm zkaj dnar za to zapravlajo!!!" bedarije ampak me dejansko zanima vendar sem na tem podrocju totalni neznalec.
Številu lahko damo poljubno etiketo oz. identifikator, npr. 51. Mersennovo število, pa vemo, za katero število gre. Idealna kompresija je tako zgolj indeksiranje znanih podatkov.
Ko pa hočemo videti oz. prebrati dejansko število, ga moramo še vedno nekje dobiti v celoti.
Lahko zapišemo številko 24.862.048, kar nam vzame 24bitov. Potem pa imamo tukaj ultra-počasni dekodirnik omenjen v članku :)
Mi lahko kdo razlozi kaksna je aplikativna vrednost iskanja teh prastevil? Pa ne mislim zdaj v smislu "Js tega na rabm zkaj dnar za to zapravlajo!!!" bedarije ampak me dejansko zanima vendar sem na tem podrocju totalni neznalec.
Mersenova prastevila vecinoma iscejo samo zato ker jih lahko in je zanimivo vedet katero je najvecje znano prastevilo. Nimajo neke uporabne vrednosti.
Kot pa je nekdo ze omenil, so drugace velika prastevila izredno pomembna za kriptografijo. In nagrade za velika prastevila, ki niso mersenova so se kar nekaj visja.
Kakšna je korist od tega, da se povzpneš na Triglav, da se povzpneš na Everest? Da tečeš maraton pod dvema urama? Je ni. Moral boš dojeti, da nekateri preizkušajo meje kaj se še da, kaj je največ kar lahko naredimo, itd. brez da bi to imelo korist za družbo. S podobnim namenom tudi iščejo, katero je največje znano praštevilo. Zarada lastnega zanimanja in nekaj slave, ki jo dobiš, če si to praštevilo odkril ti.
Kakšna je korist od tega, da se povzpneš na Triglav, da se povzpneš na Everest? Da tečeš maraton pod dvema urama? Je ni. Moral boš dojeti, da nekateri preizkušajo meje kaj se še da, kaj je največ kar lahko naredimo, itd. brez da bi to imelo korist za družbo. S podobnim namenom tudi iščejo, katero je največje znano praštevilo. Zarada lastnega zanimanja in nekaj slave, ki jo dobiš, če si to praštevilo odkril ti.
A hočeš povedat, da niso dosegl povsem nič.
In dosegajo le nove mejnike? (ki sicer v praksi ne pomenijo ničesar za boljši razvoj)
V bistvu jih napovedujejo računalniki.(s pomočjo algoritmov, ki jih sestavljajo ljudje, in z neumnimi algoritmi, imamo napačno vremensko napoved)
Ne, motiš se, tako kot v praktično vsem, kar pišeš na ta forum. Algoritme lahko računaš peš na roke, ne rabiš računalnikov. Pravtako "neumni" algoritmi ne obstajajo, ta oznaka je samo nekaj, kar jim lahko nalepiš s svojim človeškim razumevanjem koristnosti.
Kakšna je korist od tega, da se povzpneš na Triglav, da se povzpneš na Everest? Da tečeš maraton pod dvema urama? Je ni. Moral boš dojeti, da nekateri preizkušajo meje kaj se še da, kaj je največ kar lahko naredimo, itd. brez da bi to imelo korist za družbo. S podobnim namenom tudi iščejo, katero je največje znano praštevilo. Zarada lastnega zanimanja in nekaj slave, ki jo dobiš, če si to praštevilo odkril ti.
A hočeš povedat, da niso dosegl povsem nič.
In dosegajo le nove mejnike? (ki sicer v praksi ne pomenijo ničesar za boljši razvoj)
Tako je, dosegli so nov mejnik, novo največje znano praštevilo. Uporabne vrednosti pa zaenkrat nima. Mogoče je nikoli ne bo imelo, mogoče bo, čeprav dvomim v to.
Številu lahko damo poljubno etiketo oz. identifikator, npr. 51. Mersennovo število, pa vemo, za katero število gre. Idealna kompresija je tako zgolj indeksiranje znanih podatkov.
Ko pa hočemo videti oz. prebrati dejansko število, ga moramo še vedno nekje dobiti v celoti.
Lahko zapišemo številko 24.862.048, kar nam vzame 24bitov. Potem pa imamo tukaj ultra-počasni dekodirnik omenjen v članku :)
Ha? Veš da je 24 bitov == 3 Bajte? Zapis "24.862.048" vzame 10 Bajtov. Brez pik pa 8 Bajtov. Konec koncev pa je 24.862.048 le število mest (števk) v novo odkritem številu. Vsaka vzame 1 Bajt. Torej celotno število zaseda okrog 24MB.
Če se zatakne - pritisni močneje. Če se zlomi - bil je skrajni čas za nakup novega.
To so, oprostite, jajca. Breaktrough bi bil algoritem, ki bi pokril VSA praštevila. Še ni, niti na obzorju.
En dober algoritem iskanja je znan: 2P-1 ... rezultat poskusiš delit še s čem drugim razen 1 in rezultatom samim. Če je vedno ostanek, si najdel praštevilo.
Kako pa izračunat vse P v neskončnost, ki vedno dajo rezultat praštevilo, pa izvoli sam izvest preboj v matematiki. Ali pa nov način iskanja. Razen, če si pač samo pisatelj in samo pišeš?
Če se zatakne - pritisni močneje. Če se zlomi - bil je skrajni čas za nakup novega.
Številu lahko damo poljubno etiketo oz. identifikator, npr. 51. Mersennovo število, pa vemo, za katero število gre. Idealna kompresija je tako zgolj indeksiranje znanih podatkov.
Ko pa hočemo videti oz. prebrati dejansko število, ga moramo še vedno nekje dobiti v celoti.
Lahko zapišemo številko 24.862.048, kar nam vzame 24bitov. Potem pa imamo tukaj ultra-počasni dekodirnik omenjen v članku :)
Ha? Veš da je 24 bitov == 3 Bajte? Zapis "24.862.048" vzame 10 Bajtov. Brez pik pa 8 Bajtov. Konec koncev pa je 24.862.048 le število mest (števk) v novo odkritem številu. Vsaka vzame 1 Bajt. Torej celotno število zaseda okrog 24MB.
1. Kot je že en komentar povedal. Celoštevilčna številka pri shranjevanju porabi log2(desetiskaStevilka) bitov (zaokroženo navzgor). 2. Ne razumeš. Če zapišeš številko 24.862.048 je ta informacijo dovoljšnja, da pridobiš celotno vsebino. Hitrost pridobitve pa ni ravno najboljša. 3. Za zapis vsako izmed 24.862.048 cifer bi lahko zapisali kot 4bite ali karkoli drugega, stvar odločitve. V članku so pač zapisali to v ASCII format, ker je to ljudem prijazen format.
Nisem še zasledil, da bi se kdo pritoževal nad temi pointless števili :P 
