Google gre z ekološkim inženiringom nad komarje

Slo-Tech - Verily, podružnica podjetja Alphabet, ki se je nekdaj imenovala Google Life Sciences, je začela izvajati prvi preizkus v naravi. V boju proti komarjem, ki so v kalifornijski čedalje večji problem zaradi invazivne vrste Aedes aegypti (komar ščitar), bo Google izpustil 20 milijonov samcev te vrste v okolici Fresna. To bodo počeli do konca leta (20 tednov), torej približno milijon komarjev na teden. Izpuščeni komarji bodo sterilni, s čimer bodo skušali zajeziti širjenje te vrste. S tem želijo zatreti enega izmed pomembnih prenašalcev virusov zika, dengue in chikungunya.

Komarje so namreč načrtno okužili z bakterijo Wolbachia, ki ljudem ni nevarna, pri komarjih pa povzroči, da samice ležejo jajčeca, iz katerih se ne morejo razviti potomci. Google projekt izvaja v sodelovanju s podjetjem MosquitoMate in državno agencijo CMAD. Če bo projekt uspešen, pričakujejo bistveno znižanje števila komarjev te vrste v Fresnu in okolici.

CMAD in MosquitoMate sta lani v ZDA izvedla prvi tovrstni poizkus ekološkega inženiringa. V Fresnu so izpuščali komarje iste vrste z isto okužbo. Letošnji projekt je 25-krat večji in bolj ciljan, saj bo Google ponudil tudi programsko opremo za načrtovanje mest izpustov komarjev.

Čeprav se projekt ekološkega inženiringa v rokah zasebnega podjetja sliši precej grozljivo, gre v tem primeru za dobro premišljen projekt, v katerem sodeluje tudi agencija CMAD. Izpuščali bodo samo samce, ki ne sesajo krvi in zato ljudem niso nevarni. Izpuščeni komarji tudi niso genetsko spremenjeni, temveč zgolj okuženi z bakterijo, ki je prisotna v naravi in ljudem neškodljiva, je pa pogubna za komarje. Ker se ti komarji še vedno lahko parijo, bodo tekmovali z zdravimi samci, le da jajčeca iz tega parjenja ne bodo dala potomcev. To je pomembno, saj so komarji kljub nekaterim zmotnim prepričanjem pomemben del ekosistema, saj njihova jajčeca predstavljajo hrano za nekatere živali, imajo pa tudi številne druge funkcije. Toda komar ščitar v Kaliforniji (in še marsikod, tudi pri nas) ni endemična vrsta.

Podobne zamisli imata tudi Bill in Melinda Gates, v Veliki Britaniji pa na podoben način spreminjajo molje, le da gre tam že za genski inženiring. Metoda SIT (sterile insect technique) sicer ni nova. Uporablja se že sedemdeset let in je bila v preteklosti že zelo uspešna.

Cilj je zmanjšanje populacije škodljive vrste, kar se doseže z izpustom sterilnih predstavnikov. Različni pa so načini, kako se doseže sterilnost vrste. V delu Tanzanije so tako že leta 1944 uspešno iztrebili muho cece, pozneje pa so drugod taktiko uporabili še več kot tridesetkrat. Z njo so nadzorovali populacije muh, komarjev, moljev in drugega mrčesa.