Apple toži Evropsko komisijo zaradi 13-milijardnega davka

nekikr :: včeraj, 11:32:20
citiraj
#
Ne, 65k€. Ne razumeš najbolje o čem pišeš, zato take kvasiš.

No dej prosim razloži neukemu plebsu v čem je problem.

Eni se obešate na zgodovino komunizma/socializma.
Kaj nam pa pravi zgodovina kapitalizma?

Pa verjetno ni človeka, ki bi šel nazaj v komunizem. Ravno tako tudi ni človeka, ki bi bil rad zreduciran na potrošno blago.

Lahko bi imeli kapitalizem z močnimi socialnimi varovalkami. Rezultat bi bil manjši dobički in bolj srečni in zdravi ljudje.

gruntfürmich je 23. feb 2017 ob 23:22 izjavil:

Res gre za PR, to je razvidno že iz besednjaka. Jabolko 'ustvarja' delovna mesta, bilo naj bi delo-dajalec. Dejansko pa so tisti, ki 'dajejo delo', zaposleni. Dobesedno - dajejo delo. Kapitalizem lahko 'akumulira' prav zato, ker - razlašča. Razlašča zaposlene v procesu proizvodnje - prisvaja si sadove njihovega dela, ustvarjalnosti; participacija zaposlenih pri dobičku (ki ga konec koncev ustvarijo/omogočijo zaposleni) je nemogoča, saj lastniki kapitala zaposlene zvedejo na tržno blago ('delovno silo'), dobavljivo po tržni ceni (ki se odraža v višini mezd). Akumulacija kapitala je možna prav zato, ker so človeško delo in z njim ljudje poblagovljeni. 'Blago' pa ne more sodelovati pri delitvi dobička, kaj šele (so)upravljati podjetje, mar ne?

ni vsak poskus komunizma in socializma propadel, med ljudmi pa pustil duševne rane ki se bodo odpravljale še generacije?
bi res radi na vsak način poskusili znova in se nič naučili iz zgodovine?
kako velika propalica moraš biti, da takim pravljicam verjameš?

Zagovarjanje pravice do soudeležbe zaposlenih pri dobičku, ki so ga pomagali ustvariti, ni manifestacija komunistične etike, slednja gradi na skupni lastnini produkcijskih sredstev, ne na soudeležbi pri dobičku. Paradoks kapitalizma, temelječega na ideji pravice do zasebne lastnine, je (tudi) v tem, da ne spoštuje zasebne lastnine zaposlenih, t. j. zaposlenim ne prizna njihovega lastniškega vložka (v obliki kognitivnega in/ali fizičnega dela) v produkciji blaga oz. storitev in posledično tudi ne pravice do soudeležbe pri dobičku.

Libertarni minarhist Nozick (dandanes idol nekaterih neoliberalno navdahnjenih filozofov in tudi ekonomistov, čeprav se je na ekonomijo spoznal toliko kot krave na nogomet) je celo enačil pravico do zasebne lastnine s pravico do osebne svobode, t. j. s pravico do svobodnega razpolaganja s samim seboj, s pravico do samo-lastništva torej – le oseba, ki je sama svoj lastnik in ki hkrati lahko razpolaga s svojo lastnino, je lahko svobodna. Ljudje brez lastništva, ki se zaposlijo pri lastnikih kapitala, postanejo sredstvo za dosego ciljev lastnikov, s tem pa je načeto njihovo samo-lastništvo, ki temelji prav na podmeni, da nihče ne sme postati sredstvo za dosego ciljev drugih. Pod to Nozickovo etično opazko se podpiše vsak marksist; od te etične drže do gesla 'Tovarne delavcem, zemljo kmetom!' je le pol koraka. Dejstvo, da ima delavec formalne pravice samo-lastništva (med slednje po Nozicku sodi tudi pravica do sadov lastnega dela), pomeni, da ne more biti (za razliko od sužnja) zakonita last druge osebe, toda kapitalistična ekonomska nujnost ga prisili, da privoli v pogoje, ki so skoraj enako neugodni, kot če bi bil dejansko suženj. In to je problem kapitalizma – formalno svoboden, dejansko suženj (oz. tržno blago). Do tega sklepa ne pridejo le marksisti, pač pa, kot navrženo, celo libertarni minarhisti, apologeti zasebne lastnine, kot je bil Nozick.

Rešitve, možne premostitve kapitalističnega paradoksa? Komunistična – podružabljanje produkcijskih sredstev. Libertarno-socialistična – delavcem naj se prizna pravica do soudeležbe pri delitvi dobička in pravica do soupravljanja podjetji. Socialnodemokratska – dopušča razredno delitev, a ne družbene: kapitalistom dopustimo ekskluzivno prisvajanje dobička, a le pod pogojem, če plačujejo (korporativne) davke, s katerimi lahko država poskrbi za brezplačne storitve socialnega, zdravstvenega, izobraževalnega idr. družbenih podsistemov, od katerih imajo korist vsi. Problem podjetji, kot je Jabolko, je, da izigravajo omenjeni 'dogovor', značilen za zahodnoevropske države socialne blaginje, in se izogibajo plačevanju davkov. Zato gre pozdraviti ukrep EK in z njim povezano 'globo' v višini 13 miljardic, ki jo je naložila Jabolku. Jabolko se mora naučiti, kakšna so 'pravila obnašanja' v še vedno socialno-čuteči EU.

Jabolko se mora naučiti, kakšna so 'pravila obnašanja' v še vedno socialno-čuteči EU.

Ampak Jabolko plačuje državam, kjer prodajajo njihove izdelke, že DDV. /s

A res? In kdaj so nas vprašali ali lahko Apple plačuje 0.0005% davkov? Pokaži mi to družbo, prosim.
Naj ti pomagam, to ni družba, pač pa (kriminalna?) združba.

gruntfürmich je 25. feb 2017 ob 09:26 izjavil:

Rešitve, možne premostitve kapitalističnega paradoksa?
tega paradoxa v resnici ni, je le v glavah ljudi ki bi si radi prisvajali sadove tujega dela.

Paradokse (oz. protislovja) lahko opazijo le kritično razmišljujoči, skeptični posamezniki, indoktrinirani fanatiki pač ne. Zato se goreči apologeti kapitalistične akumulacije in tržnega fundamentalizma sklicujejo na pravico do zasebne lastnine, ki jo (ekskluzivno) pripisujejo lastnikom kapitala, investitorjem, delničarjem, hkrati pa to pravico (in z njo pravico do soudeležbe pri dobičkih podjetji) odrekajo zaposlenim, ki dobičke (so)ustvarjajo. Do neke mere celo trpijo 'demokracijo' v sferi politike, zavračajo pa demokracijo v sferi ekonomije (natančneje: v proizvodnem procesu) in z njo tudi pravico zaposlenih do soupravljanja podjetji.

gus5 je 26. feb 2017 ob 16:36 izjavil:

Zato se goreči apologeti kapitalistične akumulacije in tržnega fundamentalizma sklicujejo na pravico do zasebne lastnine, ki jo (ekskluzivno) pripisujejo lastnikom kapitala, investitorjem, delničarjem, hkrati pa to pravico (in z njo pravico do soudeležbe pri dobičkih podjetji) odrekajo zaposlenim, ki dobičke (so)ustvarjajo.

Kolikor vem goreči apologeti kapitalizma nikomur ne odrekamo pravice do soudeležbe pri dobičkih podjetja. Naj del plače namenijo za nakup deleža podjetja (kakšne delnice ali dveh), pa bodo soudeleženi pri dobičku. Seveda bodo izpostavljeni tudi določenem tveganju, tako kot vsak lastnik.
Problem je ker bi nekateri radi samo soudeležbo pri dobičku, pri izgubi pa ne. To pa težje prebavimo.

Ki se pri večjih podjetjih velikokrat odraža v božičnici in/ali trinajsti plači. Povsem pravilno. Kar pa nekaterim ni jasno je, da ima vsak zaposleni v d.d. možnost sodelovati pri delitvi dobička. Pri d.o.o. bi se pa tudi v večini primerov lahko zmenili. Kupiš sorazmeren del podjetja/delnic in je stvar urejena.
Iatromantis: jaz sem pisal proti tem dvoličnežem, ki jim gre Apple na jetra, proti Magni pa niso šli protestirat. Tudi Revoza ne bi zaprli. Kar potihnejo, ko jih nekaj vprašaš v zvezi s tem. Seveda tudi ne razumejo kaj je obdavčitev dela in kaj obdavčitev dobička. Potem imaš pa specialce tipa gus5, ki polpretekle zgodovine ne poznajo in ne razumejo, da pišejo stvari, ki so se izkazale za neuspešne povsod po svetu, kjer so jih preizkusili. Veš kaj je definicija norosti? In ja, uživali bi še sadove drugih. Za svoj prispevek podjetju so plačani vsak mesec. Potem bi pa še malo. Pa potem še malo. Kaj pa, če bi delili tudi izgubo? To pa najbrž ne, ane? ;)

Dvoličneži, ki so bolj papeški od papeža, ko gre za pomoč korporacijam s strani irske, ko pa mi, ponosni Slovenci, naredimo isto, da pritegnemo kakšnega investitorja, je pa vse lepo in prav. Pa čeprav pravila niti slučajno niso za vse enaka v tej naši podalpski Švici.
Evropska komisija bo tole izgubila ali pa pravila (četudi neumna kakor so) ne veljajo več za nikogar. Irska med drugim podpira Apple, Google, Microsoft, Sandisk, Eaton, Oracle, Facebook, Adobe, Microchip..... pogoji so za vse enaki. Tudi za Janeza Novaka s.p., če bi imel toliko prometa. In ne, ne zagovarjam teh firm, zgolj opozarjam na to slovensko papeškost, ki gleda samo drugam, svoj prag ima pa že poln, bolj smrdečega, dreka.

Furbo je 27. feb 2017 ob 18:39 izjavil:

Ja zanimivo je gledati, kako tujcem pogrnemo rdečo preprogo.
Naša podjetja morajo pa v avstrijo, italijo.. da se izognejo bluzenju in oviranju s strani naših birokratov.

Naj naša podjetja počakajo da tam dobijo inšpektorje.

Bodo potem videli, če se niso prilagodili pravilom kake so kaj kazni in kako jih terjajo.

Janez Novak s.p. pri nas nabaše na tako zgodbo. Za tujce pa spreminjamo zakone, če bo treba koga razlastimo, ali pa znižamo davke in plačamo zaposlene, da se naredi kakšen avto več.
Ampak to je nepomembno, prekleti Irci!

Sem imel podobno željo, ampak sem bil bedak, pa sem ostal tu s svojim podjetjem. 3-4x letno davčno preverjanje, iskanje vseh papirjev in papirčkov, ki so jih želeli, ker dobro in precej delamo je tega veliko. Nikoli v vseh teh letih ni bilo niti ene nepravilnosti. In ko sem vprašal, zakaj to delajo, če mi pa vzamejo cel teden časa, je gospa rekla, da so pač taka navodila, da dobro delamo in da morajo pregledati vse nekajkrat. Super, res, hvala.

Jarno je 24. feb 2017 ob 18:04 izjavil:

Jabolko se mora naučiti, kakšna so 'pravila obnašanja' v še vedno socialno-čuteči EU.

Ampak Jabolko plačuje državam, kjer prodajajo njihove izdelke, že DDV. /s

DDV plačujejo končne stranke, ne podjetja. Za podjetja je to nevtralna kategorija - samo nastopajo kot pobiralci DDV od fizičnih oseb namesto davčne uprave.

nomad je 28. feb 2017 ob 14:38 izjavil:

Jarno je 24. feb 2017 ob 18:04 izjavil:

Jabolko se mora naučiti, kakšna so 'pravila obnašanja' v še vedno socialno-čuteči EU.

Ampak Jabolko plačuje državam, kjer prodajajo njihove izdelke, že DDV. /s

DDV plačujejo končne stranke, ne podjetja. Za podjetja je to nevtralna kategorija - samo nastopajo kot pobiralci DDV od fizičnih oseb namesto davčne uprave.

Yeah, the "s" switch. (s kot sarkazem)
http://money.cnn.com/2016/08/30/technol...

nurmaln je 28. feb 2017 ob 22:50 izjavil:

gus5 je 28. feb 2017 ob 20:44 izjavil:

Pravica do soudeležbe pri dobičku ne more biti pogojena le z lastništvom produkcijskih sredstev oz. podjetja, pač pa tudi z vložkom kognitivnega/fizičnega dela zaposlenih v blago/storitev...

Oseba A ima svoj vinograd, in najame delavce v času trgatve ter jim za opravljeno delo plača dogovorjeno plačilo. Po tvoje imajo zdaj ti delavci, poleg plače pravico še do dela vina?

ne samo to. pri gusu ima mojster zidar tudi pravico da kdaj pa kdaj brezplačno prespi pri njemu, soudeležba pa te fore ker mu je zgradil bajto. pa direktorji popoldan lovijo čistilke po hodnikih da jih sprašujejo o novih poslovnih strategijah podjetja. in še in še bi lahko naštevali.
kardelj se zvija v grobu od navdušenja...

Nekateri, bolj uspešni, imajo za plačo definiran fiksni del plus del dobička. Praviloma zato, ker so njihove odločitve pomembne. Ja, seveda, zdaj pride na vrsto vaš rant kako so vsi nesposobni in samo kradejo. Ne spremeni pa to dejstva, da do dobička niso upravičeni kar tako, ampak so si ga izpogajali kot dodatek plači. Kar lahko naredi vsaka čistilka. Problem bo imela le nadrejenim dopovedati, da je njeno delo tako hudo pomembno in da je ona tako nezamenljiva, ter da je od njenega čiščenja odvisna celotna korporacija, da si zasluži del tega morebitnega dobička. Če ji ne uspe, bo pa za svoje delo še vedno plačana tako kot se bo dogovorila. Še vedno ne vem, zakaj bi notri vlačili udeležbo pri dobičku, a plača ni ok? Lahko naredimo potem sistem, da nihče ni plačan s plačo, pa vsi samo delimo dobiček konec leta, če je?

gus5: če zaposleni tvegajo še več kot investitorji, lastniki, zakaj hudiča so pa potem samo zaposleni? Zakaj pa sami ne postanejo izkoriščevalski kapitalisti? A morda ni tako lahko ustvarjati, kot ti misliš?

Seveda so tudi zaposleni soudeleženi pri izgubi. Niža se jim plače, odpušča se jih, tako kot se lastnikom niža donos ali pa ostanejo brez podjetja.

nurmaln je 1. mar 2017 ob 14:48 izjavil:

AndrejO je 1. mar 2017 ob 14:41 izjavil:

Seveda so tudi zaposleni soudeleženi pri izgubi. Niža se jim plače, odpušča se jih, tako kot se lastnikom niža donos ali pa ostanejo brez podjetja.

Ne, soudeleženi bi bili pri izgubi, če bi podjetje prišlo v težavo in bi jim zaradi tega vzeli njihov avto, hišo ali pa prihranke na računu ali domačem sefu.

Lastnikom d.d.-jev ali d.o.o.-jev ne grozi nič od tega, ker je podjetje ločena pravna oseba.

nurmaln je 1. mar 2017 ob 14:48 izjavil:

Nižanje plače, če že pride do njega, pa samo pomeni ponovno pogajanje za prihodnje delo.

Nope. To pomeni kritje izgube, ker trenutna plača ni ekonomsko vzdržna ali pa želijo lastniki obvarovati svoje dobičke in prevaliti problem izgube na plače zaposlenih.

nurmaln je 1. mar 2017 ob 14:48 izjavil:

Če delavec noče delati za nižjo plačo, lahko brez problema odreče podpis spremenjene pogodbe, pa se mu zato firma še ne bo vsedla na račun.

Plačo se spreminja tako, da podjetje poda redno odpoved trenutne pogodbe o zaposlitvi in zaposlenemu ponudi novo pogodbo z nižjim plačilom. Če delavec zavrne podpis nove pogodbe, bo po prenehanju odpovednega roka zaposlitev prenehala. Delavec je tako prisiljen v soudeležbo pri kritju izgube, pa če to hoče ali pa noče.

AndrejO je 1. mar 2017 ob 14:41 izjavil:

Seveda so tudi zaposleni soudeleženi pri izgubi. Niža se jim plače, odpušča se jih, tako kot se lastnikom niža donos ali pa ostanejo brez podjetja.

In kako si na izgubi, če se te odpusti?

Furbo> In kako si na izgubi, če se te odpusti?

Če tega ne razumeš, te še nikoli nihče ni.

nurmaln> Ja bravo. Kaj pa vsi obrtniki? Vsa družinska podjetja? Mizar d.o.o. v katerem sta zaposlena oče in sin mizarja, mama pa vodi administracijo? Misliš da jih propad podjetja ne bo "osiromašil"?

Seveda jih bo.

Po tvoje to upraviči prekomerno izkoriščanje pogajalske asimetrije med lastniki podjetja in delavci?

Bolj, ko bo del družbe pritiskal v to smer, več bo razlogov, da se delavci organizirajo in nastopajo kolektivno, kam to pelje, je pa menda tudi jasno.

AndrejO je 1. mar 2017 ob 14:52 izjavil:

nurmaln je 1. mar 2017 ob 14:48 izjavil:

Če delavec noče delati za nižjo plačo, lahko brez problema odreče podpis spremenjene pogodbe, pa se mu zato firma še ne bo vsedla na račun.

Plačo se spreminja tako, da podjetje poda redno odpoved trenutne pogodbe o zaposlitvi in zaposlenemu ponudi novo pogodbo z nižjim plačilom. Če delavec zavrne podpis nove pogodbe, bo po prenehanju odpovednega roka zaposlitev prenehala. Delavec je tako prisiljen v soudeležbo pri kritju izgube, pa če to hoče ali pa noče.

Mislim da beseda "prisiljen" ne pomeni tega kar ti misliš da pomeni. Nihče ga ne sili v podpis nove pogodbe.
Recimo da je nekako takole:
ZAPOSLENI:
Najame stanovanje in živi v njem. Vsak mesec plačuje najemnino. Potem mu lastnik pove da najemnina ni več 500€ ampak 600€. Nihče ga ne sili v podpis nove pogodbe. Če ne želi se pogodba pač prekine in gresta vsak svojo pot. Najemnik ni nič izgubil.

LASTNIK:
Vzame 20-letni kredit za stanovanje s fiksno obrestno mero. Vsak mesec plačuje obrok. Potem mu banka pove da obrok ni več 500€ ampak 600€ in če ne pristane na nov obrok, celotno stanovanje zadrži banka. Ta človek dejansko nekaj IZGUBI, če ne pristane na nov obrok. // na srečo banka v resnici tega ne more narest

nurmaln je 1. mar 2017 ob 15:24 izjavil:

jype je 1. mar 2017 ob 15:11 izjavil:

Seveda jih bo.

Po tvoje to upraviči prekomerno izkoriščanje pogajalske asimetrije med lastniki podjetja in delavci?

Bolj, ko bo del družbe pritiskal v to smer, več bo razlogov, da se delavci organizirajo in nastopajo kolektivno, kam to pelje, je pa menda tudi jasno.

Kakšne pogajalske asimetrije? Če nekdo misli da je njegovo delo vredno 2000€ na mesec, pa mora pristati na 1000€, to ne pomeni da je bila kriva pogajalska asimetrija, ampak je problem predvsem v disonanci med samooceno vrednosti lastnega dela in dejansko tržno vrednostjo tega dela.

Absolutno naj delavci nastopajo kolektivno, če želijo. To pelje predvsem v polnjenje žepov sindikatov. Zidarski sindikat, pa sindikat čistilk in podobni sindikati itak ne bodo nič dosegli. Dosežejo lahko kaj predvsem sindikati tistih, ki jim že sedaj ni prav hudo (učitelji, zdravniki, etc.) in jih ščiti socialistična delovna zakonodaja.

D3m je 1. mar 2017 ob 15:16 izjavil:

To imam sedaj jaz.

Bravo. Priden.

Pri 10.000 RVC mi pripada 1100€ dobička.

jype je 1. mar 2017 ob 15:32 izjavil:

nurmaln> Kakšne pogajalske asimetrije? Če nekdo misli da je njegovo delo vredno 2000€ na mesec, pa mora pristati na 1000€, to ne pomeni da je bila kriva pogajalska asimetrija, ampak je problem predvsem v disonanci med samooceno vrednosti lastnega dela in dejansko tržno vrednostjo tega dela.

Ali pa pomeni, da brez prihodkov ne more preživeti in je prisiljen sprejeti praktično kakršnokoli ponudbo, ki jo lahko dobi.

Kdo točno ga sili? Ta konkreten delodajalec? Ali vsi potencialni delodajalci v državi nosijo kolektivno odgovornost za 100% zaposlenost? Al kako gre to?

nurmaln je 1. mar 2017 ob 15:16 izjavil:

AndrejO je 1. mar 2017 ob 14:52 izjavil:

nurmaln je 1. mar 2017 ob 14:48 izjavil:

Če delavec noče delati za nižjo plačo, lahko brez problema odreče podpis spremenjene pogodbe, pa se mu zato firma še ne bo vsedla na račun.

Plačo se spreminja tako, da podjetje poda redno odpoved trenutne pogodbe o zaposlitvi in zaposlenemu ponudi novo pogodbo z nižjim plačilom. Če delavec zavrne podpis nove pogodbe, bo po prenehanju odpovednega roka zaposlitev prenehala. Delavec je tako prisiljen v soudeležbo pri kritju izgube, pa če to hoče ali pa noče.

Mislim da beseda "prisiljen" ne pomeni tega kar ti misliš da pomeni. Nihče ga ne sili v podpis nove pogodbe.

Kako bi pa ti opisal dejstvo, da mora zaposleni novo pogodbo z nižjim plačilom bodisi sprejeti, bodisi ostane brez dela?

nurmaln je 1. mar 2017 ob 15:16 izjavil:

Recimo da je nekako takole:

Nekaj si pomešal. Ali ni bilo govora o vlogah v podjetjih?

nurmaln> Kdo točno ga sili?

Eksistencialne potrebe.

nurmaln> Inherentni interes kapitalista je doseganje čim večjega dobička. Kar seveda pomeni obvezno pogajanje za čim nižje stroške (tudi strošek delovne sile) in čim višje cene proizvodov.
nurmaln> Ta isti kapitalist lahko kasneje 90% ustvarjenega dobička podari v dobrodelne namene in ti ga boš še vedno označeval za škrtuha.
nurmaln> To kar ti vidiš kot "škrtost" je ključen element kapitalizma, ki iz absolutne revščine vleče milijarde ljudi.

Tako je, in ta sistem, ki iz revščine vleče milijarde ljudi, bo propadel, če ne bo samega sebe moderiral.

To, da v dobrodelne namene šenkavaš denar, medtem ko so otroci zaposlenih v tvojih podjetjih podhranjeni, je ena glavnih lastnosti, zaradi katerih je kapitalizem tako slab sistem, da ga nima smisla zagovarjati.