Na svidenje, Pluton, pozdravljen Kuiperjev pas

antonija je 17. jul 2015 ob 07:46 izjavil:

Ja, RCS.

Ooops nimam še vsega research-anega, in vidm da mi manjka precej tenhnologije. Tole sem mislu, da je uporabno samo pri pristajanju na planetih in nisem uporabljal in sem večino technology pointov zmetal v motorje, senzorje in podobno v upanju da bom tako lahko prišel dlje kot od lune.

Dejte Kerbal discussion perstavit sem: Kerbal Space Program :)

energetik je 17. jul 2015 ob 15:13 izjavil:

Še ena zadeva mi gre po glavi pri teh vesoljskih sondah - zakaj se ne gre v miniaturizacijo?
Znanstveni inštrumenti, kamere vse se da narediti zelo malo, da bi pasalo na malo sondo, ki se jo da pospešit do precej večjih hitrosti, z manj goriva itd. V mislih imam recimo velikost npr. manjše od pol metra, masa npr. 10 kil. Kaj je ovira?
Morda velikost antene, čeprav že Galileo je imel zložljivo lahko anteno.

A so vecji polprevodniki manj obcutljivi na motnje in razna sevanja?

Verjetno ze zdaj sprobajo stvari narediti cim manjse, samo potem imajo zadeve duplicirane, triplicirane in redundance za rezervo pa se rezervo za rezervo. :)

Po desetih letih pac noces, da ti crkne ena sama kamera, ki si jo imel zmontirano na plovilu. :)

stvar je v zanesljivosti, stara oprema je stestirana potestirana in preverjena skozi leta in leta. In teh let se nabere pri enem takem projektu. Stvar je v temu da znanstveniki vedo kaj lahko pričakujejo od posameznega kosa opreme, vse napake in hibe. Malo bedno bi bilo da ti flash crkne par mio kilometrov stran od zemlje.

torej ti bi na sondo dal po 20 enot vsake stvari, da bi zagotovil da nekaj delujočega morda pride na cilj?

saj te razumem samo se mi ideja morda ne zdi najboljša.

in še razumeti moraš, da so to sondo poslali v nebo leta 2006, ko so bile tehnologije malo drugačne kot danes...

energetik je 17. jul 2015 ob 15:46 izjavil:

Ne glih 20, recimo na eno IR kamero + merilnik mag.polja, na drugo vidno kamero + spektrometer itd. Potem pa še na kakšno drugo spet iste kombinacije.

Se mi zdi, da tko narasca samo kompleksnost cele zadeva in pol si na konc na istem.

Problem je predvsem ta, da tudi ce bi lahko vse skupaj stlacil v eno 10kg vedro, rabis neke thrusterje in dovolj potisnega plina, da popravljas smer.

poleg tega v vakuumu in breztežnosti velikost nima lih veze na končno hitrost, je popolnoma nepomembna.

zz

Zvezdica27 je 20. jul 2015 ob 10:09 izjavil:

poleg tega v vakuumu in breztežnosti velikost nima lih veze na končno hitrost, je popolnoma nepomembna.

zz

Vecje = tezje, tezje = rabis vec goriva.

Truga: samo v težnosti (pospešek oz. g + upor zraka + trenje (tle pride masa v igro)). V breztežnosti je čisti Newton, ni upora, ni težnosti... izvirna masa telesa ne igra popolnoma nobene vloge - saj veš, spustiš pero in kroglo. Ker v breztežnsoti in brez-upornosti ni ne gravitacije ne zračnega upora, ne trenja, sama masa nima prav nobenega vpliva.

Kolikor newtonov daš ven (pa z gorivom kuriš maso, kar je čist nepomembno, dokler je ne zmanjka), toliko gre kontra sile v pospešeno gibanje. zato se hitrost največkrat v vesolju opisuje s pospeškom: koli g-jev pospeška imaš. Glede na na razdalje je hitrost popolnoma nepomembna, samo pospešek šteje (dokler je masa za kermični vir motorja oz. dokler ionski motor dela).

Torej, ko si enkrat vorbiti nima veze ali bi rad premaknil avto ali blok: potrebna energija za to bo ista, hitrost pa tudi. Samo v orbito moraš spravit, kar pa je - če hočeš do plutona - zanemarljivo, razen za človeštvo, ki tega pač ne zmore.

aja... grafi lepo kažejo, koliko je v vesolju upora (kako pada hitrost), minimalno, lahko zanemarimo...

zz

In Wk = mv²/2
Nima veze masa?

Nummy je 20. jul 2015 ob 21:47 izjavil:

Zvezdica27 je 20. jul 2015 ob 10:09 izjavil:

poleg tega v vakuumu in breztežnosti velikost nima lih veze na končno hitrost, je popolnoma nepomembna.

zz

No tehnično ni ničst vakuum... :)

In breztežnost tudi ne. Drugače Pluton ne bi krožil okrog Sonca, mar ne?!

Težnost je prisotna povsod v našem osončju. Samo ne čutiš je na tak način, kot če stojiš na tleh, ampak tako, kot če prosto padaš. Zato morajo imeti vse sonde, ki zapuščajo osončje (Voyager 1&2 , Pioneer 1&2 in New Horizons) tako veliko hitrost, da lahko uidejo Sončevi težnosti.

Ja sam poanta kar hočemo povedat Truga je to, da ni čisto vakuum in ni čisto brez trenja in ni čisto brez neke gravitacijske sile v vesolju. No mogoče na gravitacija izven osončij zanemarljiva, so pa potem tam prisotni "sončni" vetrovi in podobne stvari. Vesolje pač ni "prazen" prostor.

Nummy je 22. jul 2015 ob 11:20 izjavil:

Ja sam poanta kar hočemo povedat Truga je to, da ni čisto vakuum in ni čisto brez trenja in ni čisto brez neke gravitacijske sile v vesolju. No mogoče na gravitacija izven osončij zanemarljiva, so pa potem tam prisotni "sončni" vetrovi in podobne stvari. Vesolje pač ni "prazen" prostor.

Vesolje je tolk prazno, da ga komot tretiras kot praznega. Vse stvari, ki si jih nastel so na medplanetarni ravni zanemarljive. Verjetno tudi na medzvedni, ker je tam se manj materiala in je vesolje se bolj prazno. Ko enkrat pobegnes soncu je vesolje prazno as fuck. :) Interstellar medium je tko redek, da grozn. :)

Tud sam asteroidni pas in oortov oblak sta v resnici precej redki zadevi. Ni tko k v filmih.

Truga je 22. jul 2015 ob 11:31 izjavil:

Od vseh reci ki so zanemarljive, si edino ki ni, opisal kot zanemarljivo...

Jasno, gravitacija je edina, ki ima nek vpliv na stvari. :)

Truga je 22. jul 2015 ob 12:16 izjavil:

Ne sej je res da ni cisti vakum in tako dalje. Ampak ce gres zdele na mars (pot, dolga nekaj 100 miljonov kilometrov), imas zaradi delcev, v glavnem soncevega vetra, cilj zgresis za par km. Par km na stotinah miljonov pac ni napaka ki bi se kje opazila, in ki bi bila draga (v smislu deltav) za popravit malo preden prides do cilja.

Meanwhile, ce se odlocis zanemarit gravitacijo, bos mel zelo, zelo slab dan :D

Se za par km je vprasanje, ce ga zgresis, sploh ce gre za vecje plovilo. New Horizons je 'zgresil' cilj za kakih 3000km, na razdalji 4.5mrd km :) To je kolk? 0.00006 procenta?

Link z slikami in opisi