Lokaciji nista presenetljivi, saj imata Danska in Irska odlične gospodarske, demografske in klimatske pogoje; davki so nizki, prebivalstvo izobraženo, podnebje pa je dovolj hladno, da ne povzroča težav pri hlajenju. V zadnjem času se čedalje več ameriških multinacionalk odloča za gradnjo centrov v Evropi, saj se s tem hkrati izognejo dolgim lovkam NSA in izpolnijo trenutne ali bodoče zahteve evropskih varuhov zasebnosti po hranjenju podatkov na ozemlju EU. Pa še ena manj očitna, a zelo pomembna prednost je - Apple bo s tem porabil nekaj denarja, ki mu leži na računih izven ZDA in ga ne more poslati nazaj v ZDA, ne da bi plačal 35-odstotni davek. Ni pa nikjer objavljeno, kolikšen davčni odpustek si je Apple izgovoril z investicijama - zgodovina nas uči, da zagotovo zajetnega.
Nova centra bosta merila po 166.000 kvadratnih metrov in bosta poleg računalnikov prinesla še pozitivne spremembe. Na Irskem bodo uredili izobraževalni prostor, učne poti in pogozditev z avtohtonimi vrstami v okolici centra. Na Danskem pa bodo okoliški prebivalci dobili ogrevanje svojih domov, saj bo Apple pozimi odvečno toploto, ki jo proizvajajo strežniki, lovil in nudil gospodinjstvom. Apple, ki v Evropi zaposluje 18.300 ljudi, kruh pa posredno daje preko 670.000 Evropejcem, bo v novih centrih zaposlil nekaj sto ljudi.
