Rusija ob izstrelitvi izgubila tri satelite Glonass

pridelovanje moke je večje odkritje od tega, pa je bilo poceni

D3m je 3. jul 2013 ob 14:33 izjavil:

Torej so Rusi zanesljivejši.

Gledano zadnjih 40 let, da. Gledano za zadnjih 5 let pa ne.

Castiel je 3. jul 2013 ob 15:32 izjavil:

FlyingBee je 3. jul 2013 ob 15:24 izjavil:

tudi če bi skakali po vseh planetih našega osončja, je življenje drugje nemogoče, v ostala osončja pa itak ne bomo nikoli stopili

rudarjenje po naši galaksiji je lahko izjemnega pomena.
In jedrske odpadke bi lahko shranjevali nekje v vesolju. Recimo na merkurju.. :D

D3m je 3. jul 2013 ob 15:35 izjavil:

Ali še bolj, kar direktno v sonce.

Rudarjenje se niti v nasem osonjcu ne izplaca. Asteroidi so pretezno iz snovi, ki jih imamo na zemlji zaenkrat dovolj in ni nobene potrebe, da bi lezli kam drugam jih rudarit. Taksno rudarjenje bi bilo BLAZNO drago. Nekajkrat drazje kot vsa reciklaza, ki se jo gremo danes.

'Shranjevanje' jedrskih odpadkov na soncu ali na drugih planetih bi bil precej drag in precej nevaren projekt. Dosti bolj nevaren kot shranjevanje v nekem zapuscenem globokem rudniku, ki bi bil preurejen v te namene.

V primeru nesrece, ki bi v zrak ponesla jedrske odpadke, bi lahko zasvinjali pol planeta. Za padec v sonce pa rabis kar precejsnjo hitrost. Najprej rabis 11km/s, da pobegnes zemlji, potem moras pa upocasniti glede na sonce. Okrog sonca pa sibas s 30km/s.

Ni lih enostavno. :)

jype je 3. jul 2013 ob 14:37 izjavil:

B-o-b-n-a-r> Mislim da je bilo vse skupaj 11 izstrelitev in vse so bile uspešne, niti ena ni zatajila!

Ena je zatajila: Apollo 6 @ Wikipedia

B-o-b-n-a-r> Saturn 5 je imela samo eno poskusno izstrelitev, nato pa so že štartali s človeško posadko (Apollo 8).

Ne - testiralo se je precej.

B-o-b-n-a-r> Edino Koroljev mu je lahko pariral, ampak je žal prekmalu umrl.

Ah, idolizirat enega človeka pri projektih, kjer je delalo na tisoče izjemnih znanstvenikov in inženirjev, je malce naivno.

Dejansko je bilo vse skupaj 13 izstrelitev, od tega 10 s človeško posadko: AS 501, Apollo 6, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in Skylab 1. Skupaj je bilo izdelanih 17. Prvi dve sta se uporabljale za razna testiranja, zadnji dve pa sta bile neuporabljeni, predvideni sta bili za Apollo 18 in 19.
Še nekaj impozantnih podatkov: Visoka je bila 111m (s kapsulo Apollo), ob startu pa je tehala skoraj 3000t, od tega cca 95% gorivo. V nizko orbito je lahko izstrelila več kot 120t koristnega tovora, v lunino orbito pa 48,5t. Prva stopnja je rabila 15t kerozina in tekočega kisika na sekundo. V vsak motor je servirala turbo plinska črpalka z močjo 55000 konjskih moči. Vsako sekundo je uparila 220m3 hladilne vode, ki so jo zlivali pod izstelilno plošad.

Razvoj motorjev F1 se je začel sredi 50ih let, prva dinamična testiranja pa konec 50ih let. Praktično so jih razvijali še skoraj celo desetletje do prve prave uporabe jeseni 1967 v SA 501.

Jasno je da vsi ti ti projekti niso zrasli na zelniku enega človeka, dejstvo pa je tudi, da je Sovjetska zveza po smrti Koroljeva, hitro izgubljala primat, ki so ga do takrat imeli in američani so jih takrat prehiteli. Kako genijalen je bil Koroljev pove dejstvo, da je njegova raketa R7 prva medcelinska raketa na svetu, v vesolje je poslala prvi satelit, prvega človeka, prvo sondo na mesec, prvo tročlansko vesoljsko kapsulo itd. Še več, R7 je v osnovi (modificirana) po skoraj 60ih letih še vedno glavna raketa za polete s posadko pri rusih.

AvtoR je 3. jul 2013 ob 16:55 izjavil:

Razvoj motorjev F1 se je začel sredi 50ih let, prva dinamična testiranja pa konec 50ih let. Praktično so jih razvijali še skoraj celo desetletje do prve prave uporabe jeseni 1967 v SA 501.

Neki se suslja da bojo F1 prenovili in uporabili za boosterje na SLS: Space Launch System @ Wikipedia http://arstechnica.com/science/2013/04/.... Neki na foro da je kerozin bolj fajn za boosterje, ker ima precej visjo energijsko gostoto kot LH2, pa bolje leti skozi gosti del atmosfere. In ker je zadeva ze itak narjena...

Truga je 3. jul 2013 ob 17:08 izjavil:

AvtoR je 3. jul 2013 ob 16:55 izjavil:

Razvoj motorjev F1 se je začel sredi 50ih let, prva dinamična testiranja pa konec 50ih let. Praktično so jih razvijali še skoraj celo desetletje do prve prave uporabe jeseni 1967 v SA 501.

Neki se suslja da bojo F1 prenovili in uporabili za boosterje na SLS: Space Launch System @ Wikipedia http://arstechnica.com/science/2013/04/.... Neki na foro da je kerozin bolj fajn za boosterje, ker ima precej visjo energijsko gostoto kot LH2, pa bolje leti skozi gosti del atmosfere. In ker je zadeva ze itak narjena...

Iz tega ne bo nič. Američani se iz tega projekta delajo norca, češ da je Senate Launch System.

Jaz stavim na tole:
Falcon Heavy @ Wikipedia

Gledati je potrebno predvsem ceno za kg izstreljene mase, ki bo najnižja v zgodovini raket. Krepko najnižja. V orbito lahko dostavi 53 ton, kar pomeni, da lahko gremo z dvema izstrelitvama v orbiti sestavimo plovilo, ki lahko obišče asteroid.

Kako dolgo še?

Ko bo ceneje rudariti v vesolju kot na Zemlji verjetno železa sploh ne bomo več potrebali.

O.

Nikec3 je 3. jul 2013 ob 17:14 izjavil:

Jaz stavim na tole:
Falcon Heavy @ Wikipedia

Gledati je potrebno predvsem ceno za kg izstreljene mase, ki bo najnižja v zgodovini raket. Krepko najnižja. V orbito lahko dostavi 53 ton, kar pomeni, da lahko gremo z dvema izstrelitvama v orbiti sestavimo plovilo, ki lahko obišče asteroid.

S tem se popolnoma strinjam. Falcon Heavy zgleda zaenkrat se najbolj obetajoc projekt.

SuperVeloce je 3. jul 2013 ob 17:52 izjavil:

Ne pozabi, komentiraš pod novico o tovorni raketi, ne raketi, ki ponese ljudi v vesolje. Če misliš, da z upokojitvijo space shuttlov nič več ne vzleti na USA tleh, se motiš.

Na USA tleh? Na tleh ki jih je kupil Elon Musk. Precej pomembna razlika. :P

zgodbice za lahko noč in nič drugega ... človek je najverjetnejši konec tega planeta ne pa 10km meteor

recimo, da nočeš razumet, planet brez življenja je le še en kamen v vesolju

Nikec3 je 3. jul 2013 ob 16:13 izjavil:

D3m je 3. jul 2013 ob 14:33 izjavil:

Torej so Rusi zanesljivejši.

Gledano zadnjih 40 let, da. Gledano za zadnjih 5 let pa ne.

zanesljivost obsega mnogo faktorjev - američani so izgubili več astronavtov kot rusi kozmonavtov, glede česa drugega bi pa močno dvomil da gre statistika v prid rusom. same izstrelitve so tudi samo ena stopnja, drugo je potem uspešnost samega plovila, če se gre za nekaj kar gre izven zemeljske orbite. rusi so po 1970 na tem področju skoraj popolnoma odsotni, dočim so ostali kar uspešni. pred 1970 pa seveda sovjetski uspehi so bili, saj so zadeve preprosto brute forcal in nek procent jih je uspešno pristal na luni in veneri.

pa glede koroleva; ja, bil je velik udarec za ruski vesoljski program, ampak ne zdej mislit, da bi z njim oni kar brez problemov prehiteli američane na luno. imeli so inkrementalni razvoj raket, torej vzameš prejšnjo verzijo in jo postopoma izboljšuješ in sčasoma rata zadeva res dobra - v tem leži uspeh R-7 in njenih derivatov na katere plečih ležijo praktično vsi sovjetski vesoljski uspehi. za na luno je bilo pa potrebno narest nekaj popolnoma drugačnega in N-1 je bila zgrešena že v dizajnu, da ne govorimo da sploh niso imeli možnosti stestirat celotne raketne faze na tleh - edina možnost za testiranje je bila izstrelitev, in vse štiri so se ponesrečile. koroljev je umrl 1966, na saturnu 5 se je začelo delati od 1962 dalje. do leta 1966 so bili američani že v veliki prednosti preprosto zato, ker so program zagnali s polno paro. da bi sovjetski program spravil 12 ljudi na lunino površje, bi ga bilo potrebno kompletno preorganizirati, pa še to bi bilo težko. preprosto to kar je ratalo nasi v osmih letih je po mojem mnenju največji inženirski dosežek v zgodovini človeštva in lepo pokaže kaj stroj od človeštva zmore narest, če se nekej spravi.

"predrago"? Kje boš potem dobil tistih 30 tisoč ton goriva? Boš izmenjal 30 tisoč ton koruze zanj?

billy je 3. jul 2013 ob 20:44 izjavil:

Kaj pa če odpišeš kapitalizem in si zamisliš družbo, podobno kot v star treku, torej da ne bo sploh denarja potrebnega, potem beseda "predrago" izgubi pomen in če zmanjka nekih rudnin na zemlji se pač gre tja, kjer so.

Hehehe. Ja seveda. Denar pa raste na drevesih. Oziroma če denarja ni, "delovni" ljudje, ki bodo vse to naredili, rastejo na drevesih.

Mipe je 3. jul 2013 ob 20:44 izjavil:

Kako se boš šel turizem v vesolju, če je treba poleg ljudi izstreljevati tudi gorivo, kisik, vodo in vse to? Pomisli, koliko bi prihranili, če bi tono vode "narudarili" v vesolju (kometi, ledeni asteroidi), namesto da bi jo izstrelili z Zemlje?

Tono vode lahko pripeljes iz Marsa. Morda jo lahko zvrtas tudi na kaksnem kometu. Ledenih asteroidov je bolj malo. Prvi dve tocki se tudi slucajno ne splacata. Te stane 'rudarjenje' na zemlji in vlacenje v orbito veliko manj.

Water from Asteroids

Water from asteroids is a key resource in space. Water can be converted to rocket propellant, or supply the needs of humans living off Earth, and can completely change the way we explore space with rockets. A single water-rich 500-meter-wide asteroid contains 80 times more water than the largest supertanker could carry and could provide, if the water were converted to rocket propellant, more than 200 times the rocket fuel required to launch all the rockets ever launched in human history.

http://www.planetaryresources.com/aster...

Stojansto, upam, da bo evolucija čimprej poskrbela in take "pametnjakoviče", kot si ti, za vselej zradirala. Brez domišljije ne bi imeli kolesa, ne bi si naredili bivališč, ne bi šli v vesolje itd. Letenje po zraku je bilo najprej plod domišljije, sprehod po luni tudi. Danes je to dejstvo.

BigWhale je 3. jul 2013 ob 20:39 izjavil:

billy je 3. jul 2013 ob 17:48 izjavil:

BigWhale je 3. jul 2013 ob 17:25 izjavil:

In kaj nardis potem, ko miniras asteroide? Na zemlji v enem letu narudarimo ~3 milijarde ton zeleza. :)

Malce ozko gledano za tako "wise" človeka.

Ne, to je precej sirok pogled. Prav nobene potrebe ni, da bi sli minirati asteroide. Je veliko bolj zanimivih stvari v vesolju, ki se jih splaca raziskovati. Miniranje asteroidov, to pac ni.

Se bolj splaca izkoriscanje vesolja za turizem.

BW pusti železo pri miru... tistega res imamo na zemlji čez glavo.
tole si poslušaj: http://www.startalkradio.net/show/eurek...

Če je bila tista želja, ki nas je gnala, da smo zapustili votlino zgolj posledica lakote, potem nam ni pomoči. Če pa nas je gnalo nekaj "več", pa nas bo gnalo še naprej.

ampak z mojega vidika je tehnološki komunizem itak neizbežen. ko se avtomatizira sistem prehranjevanja in zidanja hiš, se bo trenutni sistem porušil, ker bo z tehnološkega vidika vsakemu zagotovljena hrana in streha in s tem preživetje.
vse s čimer se bomo od takrat dalje ubadali bo nadstandard.

Nadstandard je relativen in se vedno gleda v primerjavi z drugimi. Včasih je bil nadstandard, da je imel človek dovolj za jesti. Danes je nadstandard to, da imaš nekaj, kar večina nima. V prihodnosti bo enako. Tega se ne bomo nikoli znebili, zato je nemogoče govoriti, da bodo vsi ljudje imeli na voljo nadstandardne dobrine.

FlyingBee je 3. jul 2013 ob 19:47 izjavil:

recimo, da nočeš razumet, planet brez življenja je le še en kamen v vesolju

bakterij človek recimo zagotovo ne bo uničil tako da tudi če izumre vse, bodo bakterije preživele. Torej bo življenje vztrajalo dalje :P


sčasoma se bo življenje na zemlji resetiralo, nastala bodo nova bitja itd itd itd.

Razen če misliš da je človek zmožen uničiti magnetno polje planeta in s tem povsem izbrisati atmosfero.

Raziskovanje vesolja je za človeštvo izrednega pomena. Morda obstajajo snovi o katerih ne moremo niti sanjati. Materiali močnejši od vsega kar imamo, goriva, ki dajo več energije od vsega kar lahko proizvedemo mi.

Ja, tocno ta link sm jst pejstal? :P

Kaj točno ima tale tvoja fikcija veze z novico? :)

Pozen....ne vem čemu še vedno debata o nekih utopičnih fikcijah (preko 20 postov) če je pa debata povsem drugačna.

Rusija vsaj kaj dela na svojem projektu, pa četudi pada vse po tleh. EU pa zapravlja milijarde za tale svoj Galileo, ki bo dokončan enkrat na neznani datum, na neznanem kraju in za neznano nepredstavljive stroške :)