Nexus 4 ima 'delujoč' LTE

Android Central - Nexus 4 je ob predstavitvi žel pohvale z vseh strani, tako za novo različico operacijskega sistema z novimi podrobnostmi, ki jih prinaša Android 4.2, za industrijski dizajn (steklo na sprednji in zadnji strani, disko efekt pod zadnjim steklom, mat gumirana plastika ob robu, ki izboljšuje oprijem) kot za zmogljivost procesorja, grafičnega čipa in pomnilnika. Večina ocenjevalcev se je obregnila predvsem v kapaciteto pomnilnika, ki obsega le 8 oz. 16 GB (uporabnikom je ob prvem zagonu na voljo ~3 GB manj, kolikor zavzame operacijski sistem in nekatere aplikacije), praktično vsi ocenjevalci iz ZDA pa so potarnali, da ne podpira povezljivosti z omrežji LTE.

V Evropi to niti ni pretiran problem, saj je razširjenost LTE-ja za razliko od ZDA izredno majhna, kar tudi nekoliko upraviči Googlovo odločitev za nepodporo. Telefon ima namreč zelo prijazno ceno brez naročniškega razmerja, razmere na trgu LTE-ja pa so kot na Divjem Zahodu - standardov je ogromno, torej je edino smiselno, da se posamezen mobilnik prilagaja posameznemu operaterju, a to zahteva dovoljšno količino naročenih izdelkov ter seveda dovolj veliko naročniško bazo.

Vseeno se je ob pregledu notranjosti Nexusa 4 (za kar so seveda poskrbeli pri iFixit) našlo radijski čip, ki podpira LTE. To spet ni pretirano presenečenje, saj je po strojni plati Nexus 4 identičen Optimus G-ju, ki pa LTE uradno podpira. Verjetno je bilo za LG in Google ceneje uporabiti kar isti čip, kot zasnovati nov PCB in uporabiti drug čip, v končnem izdelku pa zgolj izključiti oz. ne vključiti podpore. A s tem se zgodba ni zaključila. Takoj po odkritju so mnogi sicer upali, da bi bilo podporo mogoče vključiti hekerski skupnosti, ki nam je omogočila že ogromno (npr. Ice Cream Sandwich in Jelly Bean na že skoraj 3 leta starem Nexus One in dvojčku HTC Desire). Poznavalci so dejali da to ni mogoče, a v takšnih primerih se vedno lahko računa na skupnost, da dokaže nasprotno.

Obseg delovanja LTE je sicer nekoliko omejen, saj za popolno podporo, poleg krmilnega čipovja, naprava potrebuje še pravilne antene. Slednje v Nexus 4 omogočajo delovanje le na omrežjih, ki za LTE uporabljajo frekvenci 1700 in 2100 MHz (LTE Band 4), kar uporabljajo trije operaterji iz Kanade (od tam tudi prva poročila o podpori). Vklop je enostaven, zavrteti je potrebno številko *#*#4636#*#*, ki pravzaprav odpre testni meni telefona. Tam se pod omrežji vključi povezovanje na LTE omrežja, delovanje pa so kanadčani potrdili s Speedtestom, ki je dosegel 21 MBps na LTE omrežju.

Za Slovenijo je zaenkrat tole relativno neuporaben podatek, saj je edino LTE omrežje pri nas na voljo prek SiMobila v Ljubljani, na Brniku in Bledu, seveda pa deluje na nepodprti frekvenci 1800 MHz. Podrobnejše podatke imajo na Anandtechu, kjer so že med lastnim pogledom v notranjost odkrili, da je vsaj po strojni plati prisotna strojna oprema za podporo treh frekvenčnih spektrov LTE-ja, za Band 1 (2100 MHz), 2 (1900 MHz) in 4 (AWS 1700/2100 MHz), a v praksi odpade podpora za Band 1 in 2.