AnandTech - Pri Intelu menijo, da je prihodnost strežniškega trga v velikem številu majhnih in izredno varčnih strežnikov, ki bi se lahko obnesli od manjšega števila bolj zmogljivih strežnikov. Uporabljeni naj bi bili predvsem za oblačne storitve, področje, ki po mnenju analitikov pri Intelu edino v prihodnjih letih kaže na znatne pridobitve v tržnem deležu na trgu strežnikov (z lanskih 10 na 17 % v letu 2014). Zahteve po varčnih strežnikih bodo pri Intelu zadostili s t.i. mikro-strežniki, ki so široki za le pol 1U reže in debeli za polovico rezine iz t.i. blade strežnikov. Posledično bi v enak prostor lahko stlačili štirikrat več sistemov, morda celo s skupnim hlajenjem, kar pa seveda zahteva varčne procesorje.
V izdelavi so že varčni procesorji Xeon, osnovani na arhitekturi Sandy Bridge, kjer bo TDP čipa E3-1260L znašal 45 W, čipa E3-1220L pa vsega 20 W. Prvi je štirijedrnik s Hyper Threadingom, ki teče pri 2,4 GHz (eno samo jedro se lahko navije do 3,3 GHz) in ima 8 MB predpomnilnika L3, medtem ko je E3-1220L dvojedrnik (prav tako s podporo Hyper Threadingu), ki teče pri 2,2 GHz (eno jedro gre do 3,4 GHz) in ima 3 MB predpomnilnika L3. V drugi polovici leta pripravljajo še varčnejši čip s porabo do vsega 15 W, ki bo prav tako osnovan na arhitekturi Sandy Bridge. Vsi trije bodo v letu 2012 prejeli naslednike, najverjetneje na arhitekturi Ivy Bridge (22 nm različica Sandy Bridgea), trojici pa se bo ponudila še strežniška rešitev s procesorjem Atom, katerega poraba bo znašala pod 10 W.
Lahko, da jih imajo, vendar pa ni rečeno, da nisi v Watt-constrained okolju in si več kot X Wattov sploh ne moreš privoščiti. Včasih (npr. tihi sobni/pisarniški strežniki) imaš zgornjo mejo porabe (ki gre namreč zelo učinkovito v toploto), v njo pa moraš stlačiti čim več performans. Ni rečeno, da Atom za to ni dobra izbira.
Pa še se bi našlo takšnih primerov. Tudi v data centrih.
Nekako tako, kot MIPS/$$$. Lahko, da ima procesor za $10.000 boljše razmerje, vendar pa ti to nič ne pomaga, če nimaš $10.000.
Seštej skupaj več kosov tega, pa bomo videli kje butneš ob kapaciteto UPS-a, jakost varovalk ali pa jakost klime.
Poanta je v temu, da tudi z upočasnjeno CPE ne prideš v rang porabe specializirane CPE z nizko porabo. Hkrati pa performanse na tako upočasnjeni CPE padejo pod to, kar ti nudi specializiran CPE z nizko porabo. Če imaš farmo procesov, kjer si navzgor omejen in imaš hkrati potrebo po velikem številu CPE (razmišljaj "oblačno"), potem je takšen CPE zagotovo vreden razmisleka in kalkulacije.
Morda pa postane problematično hlajenje, saj imaš na voljo samo toliko in toliko amperov. Če jih daš več v strežnike, jih imaš manj na klimi in obratno. Kar tako na pamet ne moreš reči, da v nekaterih okoliščinah ne bi prišel do rezultata, da ti da več počasnejših CPE večji izkoristek, kot pa manj hitrejših CPE. Ravno zato, ker si navzgor omejen.
Lahko, da jih imajo, vendar pa ni rečeno, da nisi v Watt-constrained okolju in si več kot X Wattov sploh ne moreš privoščiti. Včasih (npr. tihi sobni/pisarniški strežniki) imaš zgornjo mejo porabe (ki gre namreč zelo učinkovito v toploto), v njo pa moraš stlačiti čim več performans. Ni rečeno, da Atom za to ni dobra izbira.
Pa še se bi našlo takšnih primerov. Tudi v data centrih.
Nekako tako, kot MIPS/$$$. Lahko, da ima procesor za $10.000 boljše razmerje, vendar pa ti to nič ne pomaga, če nimaš $10.000.
Zelo učinkovito? Želiš reči v celoti?
Sicer se pa potihoma pričakuje v serverskih Atomih out-of-order arhitekturo, medtem ko so trenutni in-order (AFAIK bolj izjema med moderimi x86 proci).
Sicer se pa potihoma pričakuje v serverskih Atomih out-of-order arhitekturo, medtem ko so trenutni in-order (AFAIK bolj izjema med moderimi x86 proci).