Egipt v celoti odrezan od interneta

Haiti je pridelal dovolj hrane zase (riž je glavna jed). Ko pa sta Svetovna Banka in ZDA prisilile Haiti v sprejetje kmetijske politike, ki je bolj odprta do mednarodnega trga je samooskrba s hrano propadla. T.i. "svobodni trg", ki ga vsiljujejo ZDA za Haiti ni deloval.

Haiti je sposoben sam pridelati lastno hrano, vendar ne na način, kot to zahtevajo ZDA.

Vidi se, da ne razločiš med konceptom kapitalizma (kakor ga ti pojmuješ) in med svobodnim trgom, ki je bil vsiljen Haitiju (in kot posledica je nastala lakota, ker lokalni kmetje niso mogli tekmovati s pridelovalci riža v ZDA z milijardno subvencijo, cene hrane pa so se povzpele v nebo).

Manu, stvari v Egiptu niso crno bele, so mubarakovi supporterji, ki so povsem navadni ljudje in se bojijo za Egipt, ker ne vedo kaj jih caka.

Z malo 'srece' bo v Egiptu po Mubaraku se slabse kot je bilo. Danes je problem, ker nihce niti ne ve kdo ga bo nasledil in kako se bo vse skupaj razpletlo.

Demonstracije so se zacele brez pravega cilja in brez prave opozicije. "Mubaraka imamo dost", je premalo za uspesno revolucijo.

Opozicija res ni dobro organizirana. Ampak ravno zato je to znak, da gre za pristno aspiracijo večine Egipčanov za večjo svobodo in spoštovanje človekovih pravic. Pomanjkanje organizacije protivladnih protestnikov kaže na hud problem vlade, ki pa je organizirana. Vlada je organizirana, ampak seje strah med ljudi.

Na drugi strani pa imaš zavedene ljudi, ki jih je strah. Zaradi strahu so se nekateri pridružili pro-Mubarakovih protestom, ki pa so nasilni v nasprotju z anti-Mubarakovimi (dokaz so milijonski mirni protesti 1. februarja).

Strah je slabost. Strah je čustvo zaradi katerega si pripravljen prodati svojo svobodo za varnost.

Na drugi strani pa imaš tiste, ki sejejo strah z nasiljem. Proti temu se je treba boriti, če imaš kaj zdrave pameti.

Razmislite.

Sej to rečejo. 99% njihovega premoženja je v investicijah ali v delnicah ali v banki. Tam kapital dela.

Požrejo dost mau. Še tisto kar, dajo denar za to od sebe, tako kot vsi.

Thomas je 3. feb 2011 ob 15:45 izjavil:

Sej to rečejo. 99% njihovega premoženja je v investicijah ali v delnicah ali v banki. Tam kapital dela.

Požrejo dost mau. Še tisto kar, dajo denar za to od sebe, tako kot vsi.

Tudi več kot 99%.
Ampak eno je demonstracija, drugo realnost, Eno je mit, drugo vsakdanjost.

Demonstracija in mit. Limuzina, ljubice, mladoletne lepotice in popolna imuniteta cesarja, pred kaznijo celo boga
Kar se tepe z drugim mitom o enakosti in svobodi.
Tudi tu je realnost precej drugačna. Če si res v nekaknem stalnem pomanjkanju, te šele arest dejansko odreši

Sporočilo demonstracije ali mita, je včasih, oziroma kar redno, glasnejše od realnosti!

S tem da imaš nešteto nesposobnih barab, ki igrajo Ebennezerja, da bi si tako umetno povečali muda in uvrstili v višji sloj, ne znajo pa nič drugega, kot predrzno krasti in goljufati!

BigWhale je 3. feb 2011 ob 15:46 izjavil:

Manu je 3. feb 2011 ob 15:29 izjavil:

V današnjem svetu kapitalizma je svoboda vezana s tem koliko denarja imaš na bančnem računu. Več denarja imaš bolj si svoboden. Manj denarja imaš manj si svoboden.

Potrosniska svoboda in svoboda zivljenja sta dve razlicni stvari.

Manu je 3. feb 2011 ob 15:29 izjavil:

Pravična delitev dobrin je edina možnost, da ohranimo svobodo in varnost.

Kaj pa je pravicna delitev dobrin? Pazi zdaj, ker zlo hiter pades v socializem pri teh zadevah.

Ne govorim o potrošništvu, ampak o dejstvu, da brez denarja ni kvalitetnega življenja. Bolj natančno: revščina je povezana z zdravjem. Povezana je tudi z nezadovoljstvom revne populacije znotraj države in na svetovni ravni.

Treba je razumeti, da je namen hrane, da se ljudje nahranimo (vnos potrebnih kalorij za bazalni metabolizem in delo). Hrana bi morala postati zagotovljena ustavna pravica. Hrana ne bi smela biti podrejena ustvarjanju dobička. Dejstvo je, da je hrane dovolj. Problem je divja tržna ekonomija, ki plodno zemljo uporablja zgolj za ustvarjanje dobička (biogoriva) in ki ne upošteva biodiverzitete ter na ta način siromaši plodno zemljo. Pomanjkanje hrane je umetno ustvarjen koncept. Samo en primer pri nas: propadlo več kot 30 ton čebule in drugje: hrana v smetnjakih.

Hrane je dovolj! Problem je, ker gre hrana tja, kjer je dovolj denarja. Če pa prodaja ne uspe hrana propade! Zato, ker je vse podvrženo ustvarjanju dobička in je namen pridelavi hrane popolnoma zgrešen. Trg s hrano je popolnoma ušel zdravemu razumu.

Poleg tega se hrana uporablja kot orožje proti ljudem. Odvzemi ljudem hrano in imaš politične nemire ter boš dobil ubogljive ljudi za svoj diktatorski režim.

Hrano bi si narodi morali deliti, saj gre za osnovno človeško potrebo. Če v neki državi pridelajo več riža kot ga potrebujejo za svoje ljudi, potem naj steče trgovanje z njo. Hrana za hrano. Brez špekulacij s cenami, brez dobička. Pridelava, izvoz in uvoz hrane naj se uravnava glede na potrebe prebivalstva po kalorijah in ne glede na dobiček in z njo povezana špekulacije in dvig cene.

Omfg, Manu, seriously. Mora biti fino na tvojem svetu, ker imaš ustavno zagarantirano hrano, stanovanje. Še kaj? Si je treba tam kaj mogoče tudi _zaslužiti_?

Manu je 3. feb 2011 ob 16:46 izjavil:

Hrana bi morala postati zagotovljena ustavna pravica. Hrana ne bi smela biti podrejena ustvarjanju dobička.

Torej, od tebe vsak dan pricakujem pol kilograma kruha, liter in pol mleka, dve pasteti, 200g mesa in nekaj sadja ter zelenjave. Povej kdaj mi bos dostavil, da bom takrat doma. Sem namrec brezposelen in tvoji presezki so zato tukaj, da nahranijo mene in mojo druzino. Brez skrbi, iz vsega srca ti bom hvalezen.

Manu je 3. feb 2011 ob 16:46 izjavil:

Pridelava, izvoz in uvoz hrane naj se uravnava glede na potrebe prebivalstva po kalorijah in ne glede na dobiček in z njo povezana špekulacije in dvig cene.

Torej potrebujemo eno razdeljevalnico kruha, eno mlekarno, eno farmo perutnine, svinjine in govedine, in tako naprej. Vsak prebivalec bo dobil natancno odmerjen obrok hrane, ki ga bo lahko dvignil vsak dan v razdeljevalnici. Druzine bodo lahko dvigovale hrano skupaj, da ne bo prevelikih vrst. Fino!

Ampak, kdo bo pa delal? Ker treba ni nikomur, ker hrano ima zagarantirano in mu jo dodeljuje ustavna pravica.

Samo, hec je v tem, da je z obleko prav isto. A bomo tud obleko imeli 'na karte'? Meso na karte so imeli kmalu po drugi svetovni vojni. Kmetje niso smeli klati zivine, ker v mestih mesa ni bilo in ne bi bilo prav, da bi kmetje jedli meso, v mestih bi pa stradali. Tako vendar ne gre, mar ne?

>> Hrana bi morala postati zagotovljena ustavna pravica.
Grozljivo kaj folk še vedno na glas zagovarja ...
Grozljivo v smislu neumnosti.

Zakaj se ustavit pri hrani? Vsak mora met ustavno pravico do vitke 18letne blond device! Vsak dan znova ...

WarpedGone je 3. feb 2011 ob 17:45 izjavil:

>> Vsak mora met ustavno pravico do vitke 18letne blond device! Vsak dan znova ...

Joškato, prosim.

Napaka, ker se je v tem času BDP pri nas _samo_ podvojil?

(če pustimo ob strani, da je pri nas funkcija predsednika protokolarna)

Torej imamo parazite in producente. Že danes. Od spretnosti in mimikrije parazitov, je odvisna tudi dobra volja producentov in njih produktivnost. In med paraziti, je kar veliko število dobro plačanih uradnikov in učenjakov, vsekakor mnogo več, kot med paraziti beračev in res ubogih.

Žalostno seveda je, da je delna posledica takih mimikrij, kar dosti revnih producentov!

Za Egipt lahko rečemo, da je mimikrija parazitov padla, pokazala se je slaba, zakaj pa so na drugi strani tamkajšnji producenti tako neproduktivni, pa upajmo, da ni tesno povezano z paraziti, sicer se nam slovencem slabo piše

In s tem bi se načeloma morala strinjati celo prava Alisa Rosenbaum!

Dvomim, da je kje absolutno dober in učinkovit sistem. Treba ga je sproti spreminjati in izboljševati, ne pa vedno iskati enega samega krivca - bonsaija.

Glavna skrb Thomasa je, da eksplodirajo begunci iz Severne Afrike v Evropo in da se začne sranje še tukaj. Prehrambena kriza v Egiptu, Tuniziji, Alžiriji, Jordaniji ... je.

Zdi se mi neumno, da ne bi prosperirala tako Slovenija kakor Egipt. Zaradi zablod socialistov rdeče ali zelene barve. Islamske ali okoljevarstvene Zelene, vseeno.

Lakota v Egiptu je bolj zaradi nekontrolirane rasti prebivalstva, kar bi bilo všeč tudi sveti katoliški cerkvi na Slovenskem, vendar to v Sloveniji ni problem. Bo pa, če pride lačnih 10 milijonov čez Sredozemlje.

V Sloveniji je problem EU kmetijska politika in splošno stanje ekonomskih svobod v Sloveniji.

Ob priliki te krize, v tej debati, obračunavam z levico. Črno, Zeleno in Rdečo. Kakor vas ne bi bilo ene pol v tem klubu. Ste.

Kakšna svoboda, če ne ekonomska svoboda?

Brez ekonomske svobode, ni denarja za zagotavljanje ostalih svobod.

Svoboda združevanja, političnega delovanja, govora ... vse temeljijo na predpostavki materialnih možnosti za to. Teh po defaultu ni. Samo če jih človek ustvari, v popolnoma revni družbi, učenci ne morejo hoditi za Jezusom, so preveč lačni in morajo loviti in nabirati. No, za Jezusom mogoče že, ker ta iz nobene ribe nahrani tisoč. V realnosti pa ne.

Ja ... za silo je recimo bil, toliko neolib, da so povečali prebivalstvo nekajkrat, pa so še vedno v glavnem vsi jedli. Kar je dosežek!

Če bi bil še toliko, da bi ne imeli skoraj največ otrok na svetu ... bi jin šlo kar dobro.

Čist tko mimgrede, vsi tisti, ki ste na prvi strani kimali z glavami, da nekaj takega rabimo tudi pri nas, ste še istega mnenja?

Lohk čez kakšen mesec še enkrat vprašam.

Pomanjkanje hrane je problem, ja.

Sej nism reku, da se to ne more zgoditi; ampak eni so si predstavljali, da bodo v par urcah že vse uredili in vsi bojo živeli srečno, pa me zanima, če si sedaj (recimo ko jim zmanjkuje hrane) še vedno želijo nekaj takega pri nas.

darkolord je 3. feb 2011 ob 22:50 izjavil:

Sej nism reku, da se to ne more zgoditi; ampak eni so si predstavljali, da bodo v par urcah že vse uredili in vsi bojo živeli srečno, pa me zanima, če si sedaj (recimo ko jim zmanjkuje hrane) še vedno želijo nekaj takega pri nas.

ne tega si ne želim pri nas, menim da si tega ne želi nihče, če pa bi nekdo ustrelil pahorjevo, kresalovo, se pa ne bi čudil, sploh na njune debilne izjave.

To v zvezi s hrano ste popolnoma narobe razumeli.

Nisem imel v mislih "zastonj hrane", ampak lokalni trg s hrano. Vsak pridelovalec je seveda plačan za svoje delo. Trg je dobra stvar, ampak se ga ne sme zlorabljati.

Pri mednarodnem trgu nastane problem, ker pridelana hrana iz revnih držav (zemlja, ki je v lasti korporacij) migrira v bogate države, ki imajo dovolj denarja da jo imajo v izobilju. Revne države pa nimajo dovolj denarja, da si jo privoščijo. Kar pa je seveda nesmisel.

Zato je rešitev lokalni trg s hrano, saj lokalna zemlja mora najprej nahraniti lokalno prebivalstvo. Lokalni kmet je seveda plačan za svoje delo in hrana je še vedno na trgu - a lokalnem. Na ta način se izognemo špekulativnemu višanju cen mednarodnega trga s hrano.

Poleg tega vidim pomanjkanje znanja pri komentarjih. Hrana je osnovna potreba. Z uvedbo ustavne pravice do hrane (to ne pomeni, da bo kmet delal zastonj in da bo hrana zastonj) usmerimo pozornost v dobavi hrane ljudem, kot zagotavljanje njihove pravice do hrane brez agresivnih mednarodnih pravil in njegovemu špekulativnemu dvigovanju cen.

The world produces enough food to feed everyone. World agriculture produces 17 percent more calories per person today than it did 30 years ago, despite a 70 percent population increase. This is enough to provide everyone in the world with at least 2,720 kilocalories (kcal) per person per day (FAO 2002, p.9). The principal problem is that many people in the world do not have sufficient land to grow, or income to purchase, enough food.

Vir.

V ZDA v smeti vržejo 43 milijonov ton hrane letno. Hrane je dovolj. Problem za njeno neenakomerno razporejenost so pravila mednarodnega trga.



Kar manjka svetu je zdravega razuma:
- na področju hrane (ki je pomembna osnovna pravica človeka v svetu z dovolj pridelane hrane)
- na področju spoštovanja človekovih pravic
- na področju osebne svobode (ki je omejena z osebno svobodo drugega)
- na področju religijskega fundamentalizma (ki ga je treba zamenjat z izobraževanjem)

Dostikrat je najmanj škode, če vržeš hrano kar v smeti. Star kruh, kaj se boš basal z njim, kaj boš zgublja čas za predelavo v drobtine, še najbolj poceni in ekonomično je zabrisat frdamano štruco proč.

Neenakomernost razporejenosti hrane pa je posledica tega, da ponekod zelo malo pridelajo. Ponavadi zaradi kakšnih velikih sovhozov, ki so se jih spomnili v Sudanu, da bi centralnoplansko naredili, kar kmet zna bistveno bolje sam.

EU s svojimi kvotami in prepovedmi GSO, je IMO trenutno poleg sovhovizacije v Afriki, največja grožnja ponudbi hrane.

Zemlje se primi Manu, zemlje in pridelaj veliko debelega krompirja. To bo lahko največji tvoj donesek k prehrani ljudi. Tvoja filozofija je recept za lakoto. Uspešno proban že povsod po komunističnem svetu. Z idejo, kako bodo uredili bolj pametno, kakor ureja neumni trg ... so zajebali milijone življenj.

Mar bi šli za hlapce na kakšno kmetijo!