ComputerWorld - Number Resource Organization (NRO), ki skrbi za razdeljevanje IP-naslovov, je sporočila, da je nerazdeljenih manj kot pet odstotkov naslovov v prostoru IPv4, ko je regionalni registrar za azijsko-pacifiško regijo APNIC dobil dva nova bloka razreda A. Januarja smo imeli prostih še deset odstotkov naslovov, sedaj jih je polovica manj.
Od 256 razredov A je nerazdeljenih še 12. Po enega bodo v naslednji razdelitvi prihodnje leto dobili v vsaki regiji, preostalih sedem pa ostaja za normalno razdelitev. Dokončno naj bi se vsi naslovi izčrpali prihodnje leto. Za uporabnike sicer kaj bistvenega ne bo spremenilo, saj je uvedba IPv6 že v poteku in velik del internetne infrastrukture že teče pod IPv6.
^^^ Volk... to da bo nekoč zmanjkalo IPv4 naslovov je bilo jasno že pred več, kot 10 leti in je eden od razlogov za projekt IPv6 - no zdaj se to počasi zares bliža, itak da vmes ni nihče naredil nič.
Zato me je toliko bolj presenetila tale izjava v članku:
Za uporabnike sicer kaj bistvenega ne bo spremenilo, saj je uvedba IPv6 že v poteku in velik del internetne infrastrukture že teče pod IPv6.
LOL WUT?????
To je verjetno šala ne? Velik del internetne strukture? Kao.. velik? Migracija na IPV6 niti pod razno ne gre tako kot je treba, v glavnem zaradi ignorantskega odnosta ISPjev, na voljo ni opreme ipd itd. Osebno mi je tale članek boljši glede opisa realnega stanja:
Migracija na IPv6 še zdaleč ne poteka tako kot nekateri mislijo. Med ISP-ji namreč vsi samo čakajo kdo bo tisti, ki bo naredil prvi velik korak. V mislih imam France, British, Deutche ... Ljudje kot je Žoržov Jan lepo promovirajo in obveščajo o nujnosti IPv6, ampak vodilnim se sanja ne kako pomemben bo ta prehod.
Točno tako, TearDROP - kot pri vsem ostalem, dokler ti ne gori pod ritjo ne ukrepaš. In seveda je tu še ekonomski faktor: marsikateri ISP ali srednje podjetje so že do sedaj imeli zelo omejena sredstva za IT. Prehod na IPv6 je sorazmerno drag, čeprav odlaganje prehoda bo stalo kasneje predvsem veliko časa pri reševanju raznoraznih težav ipd.
Osebno vidim dva velika motivatorja: 1. Predvsem v Aziji in področjih z veliko dinamiko novih uporabnkov bodo IPv4 NAT čarovnije postale enostavno prezapletene za vzdrževanje in bo torej vztrajanje na IPv4 pomenilo izgubljanje strank oz. nezmožnost pridobivanja novih. Že sedaj ravno iz Azije prihajajo najglasnejše pobude za prehod na IPv6 s strani ISP. 2. IPv4 naslovi in njih recikliranje utegnejo postati dragi povsod po svetu in sorazmerno s tem bodo stroški alternativ (ki je, realno gledano le ena: IPv6) postali sprejemljivejši.
So pa tudi dobre novice: Za končne uporabnike bo mogoče prehod mogoče še res najmanj boleč. Če je verjeti proizvajalcem programske opreme večina zadnjih verzij znanih OS (MS Windows, Max OS X in Linux distribucije) podpira IPv6 v hibridni (dual-stack) izvedbi ali kot dodaten paket. Kako je z mobilnimi OS ne vem.
Potem posameznik potrebuje tipično samo še cenen kos mrežne opreme kot je nov modem ali usmerjevalnik in je to bolj kot ne to, kar se večine uporabe tiče. Ditto za IPTV in telefonijo.
EDIT: mobilna telefonija je svojevrsten izziv - tu se bo morala izkazati toliko opevana možnost IPv4-preko-IPv6 enkapsulacije, ker uporabniški terminali (=telefoni) se bodo menjavali kot se pač bodo. Je pa mobilni internet nekaj, kjer lahko ogromno pridobiš z IPv6.
Je pa mobilni internet nekaj, kjer lahko ogromno pridobiš z IPv6.
Kaj?
Možnost neposrednega naslavljanja npr. (P2P softwarez ti bodo bolje delali ;)) Saj ne, da se ne bi dalo brez tega živeti, samo je saj možnost, če jo bo kdo ponudil, seveda. Predvsem lahko pri mobilni telefoniji z IPv6 furaš enostavnejše translacije naslovov - to je sedaj pri večjem številu uporabnikov in vedno več "pametnih telefonov" že kar velika muka - končni uporabniki je ne opazijo. Ponudniki mobilne telefonije so tako spet eden večjih interesentov za IPv6.
Za uporabnike sicer kaj bistvenega ne bo spremenilo, saj je uvedba IPv6 že v poteku in velik del internetne infrastrukture že teče pod IPv6.
Teče mogoče že, ampak ni pa to pure ipv6, ampak dual-stack. Prehod bo boleč (če bo do prehoda sploh prišlo :-)). Če ne pa lahko ostanemo na ipv4 in delamo NAT na NAT :-)
And Now for Something Completely Different...
-two things I like about UK -Monty Python & Pink Floyd-
@Matako: Prednost vseh zunanjih IP je tudi prekletstvo. Ali bom moral za podjetje zakupiti (rezervirati) IP prostor, ali pa spreminjati ob vsaki menjavi ISP. Oboje mi da več dela kot sedaj, ko imam recimo 192.168.0.0/16, pa se ne sekiram preveč.
@Matako: Prednost vseh zunanjih IP je tudi prekletstvo. Ali bom moral za podjetje zakupiti (rezervirati) IP prostor, ali pa spreminjati ob vsaki menjavi ISP. Oboje mi da več dela kot sedaj, ko imam recimo 192.168.0.0/16, pa se ne sekiram preveč.
Ne nujno! V bistvu so IPv6 fizični naslovi lahko povsem prenosljivi. Imaš tudi vse transacije a la NAT kot doslej plus dodatne možnosti. Obstaja npr. en kup IPv6 for (večinoma na temo "multihoming" povezav, celo preko več ISP), ki so trenutno z IPv4 težje izvedljive. Samo spet ČE bodo ISPji to podprli.
EDIT: kot rečeno - za končne uporabnike vse skupaj niti ni tako zelo pomembno. Počasi začenjam dojemati duh komentarja, ki sem ga tako ostro napadel. Kot končne porabnike mislim seveda posameznike - podjetja so druga pesem. Mnoga so zelo vezana na IPv4 preko zvitih NAT trikov, podomrežij in celo specifičnega softvera. Tam zna biti še veselica.
EDIT2: glede več dela. Da, definitivno bo več dela. Veliko več dela - to enostavno ne uide. Samo na določeni točki bo prehod nujen, sicer se zna zgoditi, da boš na koncuimel dva interneta in to bo slaba stvar.
... So pa tudi dobre novice: Za končne uporabnike bo mogoče prehod mogoče še res najmanj boleč. Če je verjeti proizvajalcem programske opreme večina zadnjih verzij znanih OS (MS Windows, Max OS X in Linux distribucije) podpira IPv6 v hibridni (dual-stack) izvedbi ali kot dodaten paket. Kako je z mobilnimi OS ne vem. ...
Se strinjam dober primer so Ljubljanski študentski domovi. Tam imajo že vsi študentje IPv4 in IPv6. Pa kolikor vem ni bilo kakšnih velikih težav. Niti pri implementaciji ni bilo kakšnih zapletov, uporabniki pa tega še opazili niso.
Če prav razumem tale dual stack pomeni, da ima lahko mašina en v6 naslov za na internet preko ruterja, ohrani pa lahko vseeno še v4 naslov za komunikacijo znotraj LANa? Ker če je zadeva taka, potem je ves hec v ruterju.
Se strinjam dober primer so Ljubljanski študentski domovi. Tam imajo že vsi študentje IPv4 in IPv6. Pa kolikor vem ni bilo kakšnih velikih težav. Niti pri implementaciji ni bilo kakšnih zapletov, uporabniki pa tega še opazili niso.
Kdo točno uporablja ipv6 v študentskih domovih?
And Now for Something Completely Different...
-two things I like about UK -Monty Python & Pink Floyd-
Se strinjam dober primer so Ljubljanski študentski domovi. Tam imajo že vsi študentje IPv4 in IPv6. Pa kolikor vem ni bilo kakšnih velikih težav. Niti pri implementaciji ni bilo kakšnih zapletov, uporabniki pa tega še opazili niso.
Zame je end-to-end komunikacija med mojim pcjem in recimo www.google.si ipv4 based. Kdo vmes meša štrene? (sicer sem nekaj slišal, da se je omrežje res "nadgrajevalo").
And Now for Something Completely Different...
-two things I like about UK -Monty Python & Pink Floyd-
Zame je end-to-end komunikacija med mojim pcjem in recimo www.google.si ipv4 based. Kdo vmes meša štrene? (sicer sem nekaj slišal, da se je omrežje res "nadgrajevalo").
Ma ni cisto tako, sploh pa ne tako kot ti mislis ;) Verjetno imas na svojem racunalniku OS, ki "native" podpira IPv6, oziroma podpira IPv4 in IPv6. Lokalno omrezje je "IP dual-stack" kar pomeni, da ima IPv4 in IPv6 naslovni prostor. Internetni ponudnik za Studenske domove je Arnes, ki ima na svojem "back bonu" IPv6 ze leta. Google je tudi IPv6. In ko gres na google ti najprej ponudi IPv6 povezavo in ce imas IPv6 naslov se povezes IPv6, ce pa ne gres lahko gor z IPv4. Pri googlu za enkrat ni razlike ali gres preko IPv4 ali IPv6. IPv6 bi opazil, ce bi ti kdo poslal link s stranjo, ki je le na IPv6 naslovu in ce ne bi bil na omrezju z IPv6 se tja ne bi mogel povezati... Tako na zelo preprosto povedano...
Hvala za tip, ampak mislim da bi vedel, če bi uporabljal ipv6. Zato me je začudilo, ko je RedZo tisto napisal. Ipv6 v osnovi prinaša precej izboljšav, recimo manj overheada na pakete, nič več broadcastanja itd. Ampak meni ne diši, raje ostajam na ipv4 :-) Bo pa potrebno ugrizniti tudi v to kislo jabolko v kratkem, če ne prej novembra, ko grem polagat prvi izpit za CCNP...
Kar se pa tiče tistega naslavljanja - ne vem kaj se vsi tako spotikajo ob to - bomo pač bolj na veliko uporabljali DNS.
And Now for Something Completely Different...
-two things I like about UK -Monty Python & Pink Floyd-
Odvisno kaj imaš na 192.168.1.1 (oz. IPv6 naslovu). Če je to mašina, se bo v DNS avtomatično zapisal ime ko bo dobila od DHCPja IP. Če je to router, boš pač naredil statičen vnos v lokalni DNS [:-)]
@Matthai: Bi rekel, da vsak, ki mora skrbeti za določene ključne dele omrežja (IP DNS serverja imaš sicer lahko v DNS, dokler ti ne odpove/sta/jo) ali manjša omrežja. Imaš morda kak namig, zakaj bi recimo v omrežju nekaj malega računalnikov in enim embeded print serverčkom postavljal še DNS?
Pa vzemite moje komentarje bolj kot iskanje elegantnih rešitev, kot pa (kar bi morda tudi izgledalo) upiranje proti IPv6. Ko imaš enkrat razvite dobre prakse na enem področju, je prehod na novo področje vseeno nekaj dela (in razmišljanja) zato bi rad razčistil kako stvar vnaprej.
Pri IPv6 se ti oprema in racunalniki sami zmenijo glede IP naslovov - tudi ce nimas DHCP streznika v omrezju (Stateless address autoconfiguration (SLAAC)).
Seveda pa se vedno lahko sam rocno vpisujes naslove. Pozornost je potrebna le za prvi del, ki doloca tip naslova. Link
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
