Nevromant 25 let pozneje

Slo-Tech - Pred točno 25 leti je izšel roman Neuromancer (v slovenščino preveden kot Nevromant), ki ga je napisal William Gibson, in velja za prvi roman nove zvrsti, ki jo je utemeljil - kiberpunka. Sam izraz je sicer skoval in premierno uporabil Bruce Bethke kot naslov svoje novele, a je Gibsonov roman tista prelomnica, ki so je velja vtisniti v spomin. Za literarno zvrst kiberpunk je značilno, da se zgodba dogaja v bližnji prihodnosti, kjer svoj boj bijejo hekerji, umetne inteligence, megakorporacije in podobno. Kraj dogajanja je običajno izmaličeno in futuristično urbano okolje tisočerih luči, ki se neločljivo prepleta s kiberprostorom, kjer so junaki doma in lahko pokažejo svoje prave sposobnosti.

Nevromant je postal prvi del Gibsonove trilogije Sprawl, ki mu sledita še dva dela - Count Zero ter Mona Lisa Overdrive, ki pa žal nista prevedena v slovenščino. Protagonist v Nevromantu je mlad računalniški heker Case. Nekoč med najboljšimi v svojem poklicu je sedaj neuporaben, saj ga je delodajalec zalotil pri kraji in za kazen pohabil z mikotoksinom, ki je spražil dobršen del njegovega živčnega sistema in poškodoval vmesnik med možgani in računalnikom. Nezaposlen in zadrogiran tava po futurističnem mestu Čiba na Japonskem, kjer v upanju na ozdravitev obrede vse črne klinike. Reši ga skrivnostna Molly, ki dela za še skrivnostnejšega človeka z imenom Armitage, ki v zameno za Casovo ozdravitev hoče njegove hekerske usluge. S tem se zgodba prične zapletati.

Gibsonov Nevromant je v nekaterih pogledih skoraj preroški roman, saj je zelo zgodaj napovedal umetno inteligenco, virtualno resničnost, genski inženering, nadvladne megakorporacije in podobne pojme, ki so si kasneje utrli pot v popularno kulturo. Dobremu sprejemu Nevromanta, ki je prejel trojno krono za znanstveno-fantastične romane, tj. nagrade Nebula, Philip K. Dick in Hugo, velja pripisati vrsto sorodnih romanov, ki so izšli kasneje in dokončno definirali novo literarno smer kiberpunk.