Slo-Tech - Potem ko je pred leti Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov najprej reševal življenja, kasneje pa ugotovil, da je takšno početje precej jalovo, je tokrat udaril Urad RS za prirejanje iger na srečo.

Urad je namreč mnenja, da ima pristojnost z dopisom blokirati dostop do spletnih strani, ki se mu zdijo škodljive. Pri tem tokrat ni niti izdal odločbe, kot je to pred leti uspelo Inšpektoratu za varstvo osebnih podatkov. Grozilni dopis ne vsebuje navedbe pravne podlage in pravnega poduka -- vsebuje le grožnjo, da bodo ponudniki interneta preganjani kot organizatorji iger na srečo brez koncesije.

V odgovor na ta dopis je T-2 blokiral dostop do navedenih spletnih strani, SiOL je blokado obljubil, ostali operaterji pa menda še razmišljajo o svojih možnostih.

Ponovno se od ponudnikov dostopa do interneta zahteva, da opravljajo dolžnosti policije. Tako bo najbrž, ko bo naslednjič nekdo brez koncesije postavil igralnico, naša oblast poslala dva policista na most pred vhodom in s tem...

Slo-Tech - V Britaniji bodo v kratkem začeli z projektom Biobank, katerega cilj je preučiti povezavo med gensko zasnovo in življenskim stilom ter različnimi vrstami obolenj.

V okviru projekta bodo rekrutirali pol milijona Britancev starih med 40 in 69 leti, kar predstavlja 1% britanske populacije. Vsak prostovoljec bo oddal vzorec krvi in urina, tako pridobljene vzorce DNK pa bodo shranili za neomejen čas. Prostovoljci bodo morali odgovoriti tudi na zelo podroben vprašalnik o življenskem stilu, zdravju in življenskem okolju. Prostovoljce bodo raziskovalno spremljali do smrti.

Raziskava naj bi dala odgovore na vprašanja kateri faktorji prispevajo k nastanku in razvoju različnih obolenj, poleg tega pa gre tudi za najbolj obsežno zbirko osebnih podatkov na svetu.

Vsekakor se podobne baze osebnih podatkov ne bi branili niti na Kitajskem. Le da bi bilo tam morda raziskovalno vprašanje zastavljeno nekoliko drugače: kateri faktorji prispevajo k lojalnosti režimu in kakšna je tipična genska...

Banka Slovenije - Pred nekaj urami je kolega Matthai poročal o javno dostopnih številkah transakcijskih računov in nekaterih drugih osebnih podatkih, ki so bili takrat še javno dostopni na spletni strani Banke Slovenije. Trenutno je na podlagi odločbe inšpektorja za varovanje osebnih podatkov dostop do teh informacij blokiran do dokončanja postopka. Inšpektor v svoji odločbi zahteva sledljivost iskalca podatkov, sama objava na internetu pa se mu ne zdi sporna. O nadaljnjih dogodkih vas bomo seveda obveščali. Uradna stran Banke Slovenije.

Spiked - Ameriški DMCA je leta 1998 uvedel t.i. NTD - notice and take down načelo, ki od ISP-jev zahteva, da v trenutku, ko se zavejo, da se v njihovem omrežju nahaja protipravna vsebina, le-to takoj odstranijo.

V praksi gre stvar takole: ko nekdo ISP-ja obvesti, da se na njegovem strežniku nahaja npr. nelegalna kopija avtorsko zaščitene vsebine, mora ISP vsebino takoj odstraniti (oziroma zablokirati), imetnika sporne spletne strani pa obvestiti o blokadi. Če se imetnik pritoži, mora ISP dostop do vsebine vrniti nazaj, če pa ga domnevni oškodovanec obvesti, da je proti lastniku sporne strani sprožil sodni postopek, mora vsebina ostati onemogočena.

Christian Ahlert se je odločil stvar preizkusiti v praksi, zato je pri enem ameriškem in enem britanskem ISP-ju najel spletni prostor in na njem objavil esej Johna Stuarta Milla On Liberty, ki je bil objavljen leta 1869 (in zanj torej avtorskopravna zaščita ne velja več) in govori o svobodi tiska in nevarnosti cenzure. Čez nekaj časa je kot...

Guardian - British Telecom se je po poročanju The Observerja odločil za ukrep cenzure oziroma onemogočanja dostopa do množice spletnih strani.
A pozor, preden pa začnete vleči vzporednice s Kitajsko! Ta cenzura namreč ni politično motivirana, pač pa je BT v sodelovanju z Internet Watch Foundation onemogočil dostop do spletnih strani, ki služijo distribuciji pedofilskega materiala. Tak ukrep je gotovo za pozdraviti, malo manj razveseljujoče dejstvo pa je, da ukrep BTja dokazuje, da ne držijo trditve, da je cenzura interneta tehnično nemogoča. Nekaj časa bo namreč gotovo mogoče najti kakšno možnost za zaobid teh omejitev, vendar tudi cenzorji gotovo ne spijo in bodo te možnosti kmalu onemogočili. Vsaj tako kaže razvoj dogodkov na Kitajskem.

24 ur -

Včeraj je inšpektor za varstvo osebnih podatkov, Jože Bogataj, preklical svojo znano odločbo o prepovedi dostopa do spletne strani udba.net. Uradno so vzrok za njegovo odločitev zviti uporabniki, ki so do strani dostopali prek proxyjev, zaradi česar omejitve dostopa do sporne strani ni bilo mogoče izvršiti -- potemtakem je odločba o prepovedi dostopa nična. A neuradno je njegova odločba že v samem začetku pravno sporna.

Najprej naj bi bilo sporno že to, da je odločbo izdal ustno (čemur je sicer sledila pisna odločba). Zakon o upravnem postopku namreč izdajo ustne odločbe (ki ji mora nato slediti še pisna) dovoljuje samo v nujnih primerih in sicer če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti. Glede na to, da gre za stare evidence, javna varnost ni pretirano ogrožena, vprašljiv pa je tudi obstoj drugih nevarnosti, če seveda odmislimo napade kašlja omenjenih politikov.

Naslednja pravna napaka inšpektorja pa...

Finance - Nekateri člani združenja internetnih ponudnikov so prepričani o ničnosti in neveljavnosti odločbe za prepoved dostopa do spletišča udba.net. Po njihovem je treba tovrstne težave reševati pri viru, in ne pri posrednikih. In seveda imajo prav, saj smo priča nadpovprečni uporabi proxy strežnikov, ki nimajo slovenske cenzure -- tudi sodeč po temah v forumu.

Direktor Arnesa Marko Bonač dogajanje primerja kar s prepovedjo izdaje časopisa, ki objavi za oblast problematično vsebino. Uradna novica.

Slo-Tech - Današnja vroča slovenska internet novica je, da smo, kot kaže, doživeli prvo omejitev dostopa do kakšne spletne strani. Stran o kateri je govora je seveda www.udba.net. Na podlagi ustne odredbe inšpekterja za varstvo osebnih podatkov so namreč vsi slovenski ponudniki dostopa do interneta danes popoldne zaprli dostop do te strani. Takšne prepovedi seveda posegajo v svobodo govora, vendar pa je svobodo govora dopustno v nekaterih primerih tudi omejiti - na primer takrat, ko pride v konflikt z varstvom zasebnosti, ali ko ta pravica posega v druge človekove pravice. Po drugi strani pa so takšne prepovedi v današnjem globalnem internetu rahlo nesmiselne, saj jih je težko globalno uveljaviti. Dokaz za to je, da sem si jo kljub temu, da stran iz Slovenije ni dostopna, ravnokar ogledal. Pa se ne nahajam v tujini. Kako? Preprosto. Uporabil sem proxy. Internet je pač globalen, in temu se bo potrebno prilagoditi.