The Register - V Kanadi se bijejo razprtije o upravičenosti besedice "Engineer" v Microsoftovem nazivu "Certified System Engineer". Sporna je menda predvsem klasifikacija inženirske titule, za pridobitev katere naj bi veljali višji pogoji, bili pa naj bi tudi odgovorni za posledice njihovega dela -- če se recimo podre kakšna stolpnica (ali dve [>:D]).

Microsoft pa takorekoč skoraj "podarja" inženirske nazive vsem, ki so pripravljeni zanj plačati ter imajo seveda potrebno znanje. Ti ljudje inženirskega naziva ne dobijo preko univerz in podobnega, pa tudi v primeru "napak" niso odgovorni primerljivo s "šolanimi" kolegi.

No, par zanimivih argumentov za in proti si lahko preberete v članku na The Register, najbolj zanimivo pa se mi zdi vprašanje, kako da lahko nekdo zahteva umik uporabe naziva, kot da bi ga sam -- patentiral. Sicer pa govorimo o Čezlužju...

"univ. dipl. iur" je registrirana blagovna znamka Univerze v Ljubljani.

SiOL - Predstavljajte si CD s spominsko kapaciteto, ki znaša ne 650 MB ampak 650.000.000 MB. To je res možno, vendar ne pričnite takoj snemati vseh vrst wareza iz interneta še prekmalu, zna se namreč zgoditi, da bo preteklo še mnogo let, preden se ta tehnologija zares uveljavi in preide v široko proizvodnjo in uporabo.

Največji trenutni problem pa znanstvenikom predstavlja počasnost branja ter pisanja informacij na atomskem nivoju. Zato lahko samo čakamo na tiste čase, ko bomo lahko na CD-je shranjevali nepredstavljive količine podatkov. Slin slin. Aja, pa skoraj bi pozabil... Še klik!

P.S.: Cena tudi še ni znana.[:D]

CD Freaks - Vsakič, ko se odpravite v "neko veleblagovnico" po zalogo praznih zgoščenk, ker si pač morate narediti varnostno kopijo vašega 120 GB diska ([;)]), se je dobro vprašati, katero znamko medija kupiti. Na tem naslovu si lahko preberete zanimiv članek, ki govori o tem. Ste vedeli, da je dejanskih proizvajalcev medijev zelo malo, a preprodajalcev ogromno? Da preprodajalci menjajo proizvajalce kot sveže spodnjice? Tako da se lahko kaj kmalu zgodi, da bodo zgoščenke, do včeraj označene kot zanič, že jutri postale kakovostne, le zaradi menjave izvorne tvrtke zgoščenke. Razprtije [:D]. Klik!

The Luminous Landscape - Tukaj si lahko preberete zanimiv članek, ki se ukvarja z tehnologijo za digitalnimi fotoaparati. Poučno branje za vse, ki se hočete poučiti o tehnologiji za temi gizmi ter vedeti, zakaj število pixlov ni vse, ampak je pomembna tudi velikost [:)]. Zanimivost - preberete si lahko še majhno idejo, kam še bi lahko priklopili vodno hlajenje in peltierev element [>:D].

Dan's DATA - Nekako sem si rekel, da to napravico preprosto moram imeti, saj se še komaj znajdem iz množice zgoščenk, na katerih so Slo-Techovi arhivi. CD-101 podjetja Dacal Technology je, poenostavljeno povedano, menjalnik za 150 zgoščenk, na katerem je en vrtljiv gumb z LCD displejem. Z vrtenjem gumba izberemo številko zgoščenke, katero hočemo izvreči, ter 5 do 10 sekund pozneje jo lahko že občudujemo v lastnih rokah. Da bi se pa CD-101 ločil od ostalih menjalnikov, ga lahko priključimo na USB vodilo ter ga uporabimo s priloženim programom, ki nam bo, v kombinaciji z bazo podatkov na vsaki zgoščenki posebej, izjemno olajšal dostope do (a-khem) raznih...

News.com.au - Zanimiva novica iz avstralskih logov: V mestu Adelaide v Avstraliji je v veleblagovnico postavljen prvi avtomat za peko zgoščenk. Postopek je zelo enostaven. V prvo režo vstavimo zgoščenko, ki jo želimo presneti, v drugega pa prazen cede. Postopek traja manj kot deset minut (to nakazuje 8-12x pečenje), stane pa pet avstralskih dolarjev, kar znese slabih sedemsto tolarjev. Za dodatek 250 SIT pa lahko kupite zgoščenko kar v avtomatu :D. Zanimivo, kaj? Thnx, experimetant!

Digit Life - Vse hitreje se bližamo fizični omejitvi materialov, ki jih uporabljamo za izgradnjo čipov in tako se znanstveniki zatekajo k popolnoma drugačnim metodam za doseganje svojih ciljev. V prihodnosti bodo potrebe po pomnilniku velikanske, toda trenutna tehnologija že kaže znake staranja. Na Digit-Lifu si lahko preberete zanimiv članek o prihodnosti pomnilnika. Trenutno sta vidni dveglavni smeri razvoja, holografska in molekularna. V članku je podan dober pregled obeh. Priporočeno branje za vse željne znanja!