MODTHEBOX - Ko berem forum, se mi včasih dovzeva, da ste nekateri mnenja, da nam je navijanje položeno v zibko. Samo, priznati morate, vsakdo mora nekje začeti, in mojster ne postaneš čez noč.

Na vse, ki še niste mojstri navijanja, so poskrbeli na Mod The Box in pripravili kratek članek o navijanju. Sicer se bolj kot s samo tehniko in načini navijanja ubada s semantiko, samo boste vsaj vedeli, kaj se skiva po kraticami FSB in podobnimi, poleg tega pa je pridana še povezava na ABC hlajenja ohišja. Priporočljivo, če še vedno oklevate, ali bi navijali ali ne.

ipKonfig - V želji, da iz procesorja iztisnemo zadnje megaherce, le-tega navijamo do onemoglosti. Navijanje v zelo veliki večini uspe in moram priznati, da še nisem slišal za primer, ko bi se navijanje ponesrečilo in bi procesor, namesto da bi ga pohitrili, upočasnili.

Kakorkoli že, točno to se je zgodilo piscu novic na ipKonfig, ko je mislil frekvenčno pohitriti svojega Athlona XP 2100+. Navijanje se mu ni izšlo tako kot je pričakoval, zato je poizkušal procesor nastaviti nazaj na privzete hitrosti, kar pa mu ni uspelo, saj se je operacijski sistem nato vedno sesul. Sedaj mu procesor deluje pri 671 MHz. Zanimivo, ni kaj [:D]:

PC Mechanic - Vsi, ki ne veste, kako bi se lotili drugega najbolj uživantskega početja pod soncem (navijanja računal, se ve), hitro odklikajte na to stran, kjer so PC Mechanicovci v dolgem teoretičnem tekstu razložili, kako začeti. Od zgodovine navijanja prvih Pentiumov, preko Goldfingerjev za SlotA Athlone (saj se jih še spomnite, ane? [:D]), do barvanja mostičkov, izbiranja kakovostnih komponent, in tako dalje. Priporočam tistim, ki še vedno mislite, da imajo Intelovi procesorji odklenjen množilnik. Klik!

The inquirer - Upam, da mi boste oprostili mojo malce daljšo odsotnost, ampak nogometna evforija in lenoba, ki ob koncu leta še najbolj pritisne, sta me obsedla do te mere, da se mi ne da niti spraviti pred računalnik in spisati kakšno novico. No, lenoba pa se je vse predolgo držala tudi starih Athlonov XP, ki niso pokazali toliko poskočnosti pri navijanju, da bi si jih svetovna rulja toliko želela. Vse skupaj očitno popravljajo Athloni XP grajeni na 0.13 mikronskem jedru, ki naj bi bili prava navijaška smrt za Intelove Pentiume4. V to lahko sklepamo po poročilih na tem forumu, kjer je nekdo pokazal screenshote navitih Athlonov, ki so delovali z 2166 in 2314 MHz. Prepričajte se na lastne oči, še prej pa opozorilo, da od strani, če ne obvladate nemščine, ne boste imeli veliko koristi [;)].

Overclockers Australia - Da so 0.13 mikronski Athloni, ki jih nekateri imenujejo kar TBread praktično pred vrati, priča kar nekaj člankov, ki se ukvarjajo z navijanjem tega obetavnega procesorja. Enega izmed teh člankov si lahko preberete na tej strani. Tip se je spravil na inženirski primerek TBreda 1900 (1600 MHz) in ga uspel naviti na neverjetnih 2100 in še nekaj MHz. Sicer ni odveč poudariti, da se je navijanja lotil z odličnim Vapochillovim hlajenjem, vendar pa gre vseeno za dober rezultat, do katerega je prišel tudi z dvigom voltaže iz 1.6 na 2.1 V.
Vse skupaj da vedeti, da bo TBred odličen procesor, ki bo najbrž zopet osvojil srca številnih navijalcev, ki so zaradi omejitev Palominov že začeli prestopati med lastnike Intelovih 0.13 mikronskih Pentiumov4.

Xoverclocker - AMD-jeve skrivnostne oznake na procesorjih še vedno burijo duhove. Največ prahu je naredila "skrivnostna" oznaka AXIA, ki takoj obveljala za sinonim dobrega procesorja, katerega frekvence lahko z navitjem poletijo v višave. Takoj za AXIA procesorji, so se pojavili še drugi, kot so AYJHAR, AYJHA in seveda AXIAR. Za srednja dva že vemo, da se navijata dokaj dobro in da bolj ali manj sledita AXIA procesorjem, AXIAR-jeve zmogljivosti pa so ostajale uganka, vendar ne za dolgo. Fantje na strani X-Overclocker so se odločili, da preizkusijo Thunderbird 1.2 GHz : AXIAR-Y iz 26. tedna. Navijanje so opravili na Epoxovi plošči 8KTA3 in z nekim hudim hlajenjem, ki je procesor ohladilo na -20 stopinj C (!). In kako se procesor obnese? Z navadnim hladilnikom tipa Taisol z Deltinim 38 CFM ventilatorjev, se je zbudil na 1500 MHz, z ekstremnim hlajenjem in z voltažo povečano na 2,3 V, pa se je zbudil na 1733 MHz. Kar občudovanja vreden rezultata, kajne? Vendar nič takega, kar nebi zmogel tudi...