Slashdot - Astrofizika Lawrence Krauss in Glenn Starkman sta nedavno spisala ljubek člančič, v katerem omejita izračunljivost v našem vesolju. Torej količino koherentne informacije, ki lahko soobstaja za poljubnega opazovalca. Izračunljivost je eno ključnih vprašanj informacijske fizike, zato to seveda ni prva tovrstna ocena, je pa najbolj radikalna doslej. Kot ostale je sicer posledica globalnega dogodkovnega horizonta, a nam kljub temu obljublja drastično manj bitov kot naprimer Hawking-Beckensteinova entropija. Veljavnost Moorovega zakona tako omeji na približno 600 let za poljubno tehnološko civilizacijo neglede na nje fizikalne predispozicije.

Ars Technica - Mooron zakon ... kaj je že to? Gordon Moore je bil soustanovitelj Intela, ki je daljnega leta 1965 zapisal nenapisan zakon, ki je kasneje dobil njegovo ime -- Moorov zakon. V njem je zapisal svoja predvidevanja glede rasti računalniške moči in povečevanja števila. Natančneje, število tranzistorjev na kvadratnem palcu se vsako leto podvoji, medtem ko se surova računska moč procesorjev podvoji vsakih 18 mesecev, je rekel. Še en pogled na ta zakon si lahko preberete na ARSTehnica. Klik!

First Monday - Ste se že kdaj vprašali o resnicah, ki so "znane in očitne vsem" ? Recimo , da vam kdaj kaj ni blo jasno. Vprašali ste prijatelja, ki je iz vas naredil butlja in iz rokava stresel "odgovor v prahu (dodati vodo)", ki vam je bil pravzaprav znan (kot tudi lokalnemu delu vesolja okrog vas) že prej, pa vendar vam stvari nekako "niso klapale" ...

Sam sem imel vedno tak občutek z Moorovim zakonom. Predvsem zato, ker je tako "ameriški". Nove stvari so super, tudi če tega ne čutite, le verjemite stricu prodajalcu. Stvari so 2x hitrejše na vsakih 18 mesecev zato, ker je to že precej časa nazaj rekel nekdo s priimkom Moore. Hmmm. Le da tip pravi, da tega NIKOLI ni rekel in da strici prodajalci uporabljajo merilne "metode", ki se jih ne bi sramovala niti iraška javna statistična služba. [>:D]

Kakorkoli, kar nekaj zdravega razmišljanja na to temo najdete na First Monday.

Viper's Lair - Ahh, AMD proti Intelu. To je kot zgodba brez konca, saj kljub temu, da je bila ta tema že vsaj milijonkrat obdelana, zagovorniki obeh taborov še kar nekako ne morejo najti skupnega jezika. Eni se sklicujejo na krhkost Athlonovih jeder, drugi se derejo čez dol cevovod procesorjev Pentium4, spet tretjim je všeč, da lahko s svojim Athlonom pozimi privarčujejo pri ogrevanju sobe. Le kateri bi bilo verjeti? Če ste malce zbegani in bi svoje mnenje raje ustvarili na podlagi kakšnega nevtralnega vira, a se ne nameravate spuščati v arhitekturne značilnosti AMD-jevih in Intelovih procesorjev, potem ni drugega, kot da si preberete članek na Viper's Lair, kjer so na podlagi nekaterih dejstev poizkušali določiti, kateri procesorji so boljši.

Ace's Hardware - Na strani Ace's Hardware so objavili zanimiv prispevek, ki obravnava nekakšne frekvenčne krivulje AMD-jevih in Intelovih procesorjev. Te krivulje sestavljajo frekvence procesorjev, ki so jih izdali pri AMD-ju in Intelu, iz njih pa lahko razberemo, kako je potekal razvoj vedno hitrejših procesorjev. Zelo zanimiva je tudi primerjava z dvema krivuljama Moorovega zakona, ki trdi, da se frekvenca procesorjev podvoji na vsakih 18 mesecev. Ker je prišlo do odstopanj, je avtor prispevka v grafe uvrstil tudi krivuljo Moorovega "zakona", ki trdi, da se frekvenca procesorjev podvoji na vsakih 24 mesecev. Zanimiva hrana za možgane :).

Slo-Tech - Novico nam je poslal danes hiper-pridno-aktivni Žiga Dolhar.

No, verjetno bodo res - čez približno 15 let, kakor IBMjevi strokovnjaki napovedujejo prve izdelke. Karbonovi atomi, 100.000-krat manjši od človeškega lasu, bodo po besedah Velikega modrega nasledile silicij, ko s slednjim ne bo več moč izdelovati manjših tranzistorjev. V laboratoriju jim je že uspelo narediti prvo polje iz t.i. "nanotub" (boljšega prevoda žal ne poznam), ki je imitiralo vrata "NOT" ter, seveda, delovalo. Po besedah strokovnjakov so hitrejši, manjši, se manj grejejo ter porabijo manj energije (že slišim overclockarje tam zadaj... proizvajalci hladilnikov pa v jok :]) Pri IBMju pričakujejo da bodo z uporabo karbonovih molekul lahko sledili Moorovemu zakonu (zgolj za novince: ustanovitelj Intela, Gordon Moore, je petinšestdesetega napovedal, da se bo zmogljivost (pravzaprav število tranzistorjev) procesorjev podvojila na vsakih 18 mesecev), ki pa že nekaj časa ne velja več. Pričetek temeljitejšega...