Slo-Tech - Okoli OpenAI-jeve rešitve Navier-Stokesovih enačb se je vnela precej manj matematična polemika. V ospredju le-te ni toliko vprašanje pravilnosti OpenAI-jevega dolgega dokaza, temveč vprašanje, kdo je pravzaprav prvi prišel do rešitve, ter, ali niso OpenAI-jevi agenti poti do rešitve našli kar v preteklih pogovovorih svojih uporabnikov.

V središču zgodbe sta matematika Tristan Buckmaster z Univerze New York in Levent Alpöge - slednji je zaposlen pri OpenAI-jevemu konkurentu Anthropic, kar bo postalo pomembno - ki sta isti oz. nekoliko lažji problem (Eulerjeve enačbe) že nekaj časa reševala zasebno. Vzela sta izsledke dveh drugih španskih matematikov, Diega Córdobe in Luisa Martínez-Zoroa, ter potem z uporabo OpenAI Codexa ter Clauda iskala primere, kjer rešitve Eulerjevih enačb v končnem času postanejo singularne. Njuno delo je seveda potekalo precej počasneje, ker nista imela na voljo toliko računske moči kot OpenAI-jevi raziskovalci. A vseeno naj bi sredi avgusta uspela najti...

Slo-Tech - Pred šestindvajsetimi leti je Clay Mathematics Institute of Cambridge sestavil seznam sedmih nerešenih problemov v matematiki, za katerih rešitev so razpisali visoke nagrade (Millennium Prize Problem). Doslej je bila rešena le Poincaréjeva domneva, ki jo je eruditski matematik Grigorij Pereljman dokazal leta 2002. Sedaj OpenAI trdi, da je njihov model umetne inteligence rešil še enega izmed teh problemov. Dokazal naj bi obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb.

V minulih mesecih so različni modeli umetne inteligence rešili že več matematičnih problemov. Verjetno je najbolj znan primer, ko je ljubiteljski matematik pognal ChatGPT Pro in mu naročil, naj reši enega izmed Erdősovih problemov. Poldrugo uro kasneje se je to tudi zgodilo. Najnovejši dosežek pa je še bistveno pomembnejši, ker gre za skoraj stoletje star problem z velikim pomenom. OpenAI je pojasnil, da je 10.000 agentov dobrih 88 ur mlelo problem, nato pa ga strlo.

Ali je rešitev pravilna, matematična skupnost...

Slo-Tech - Po dostopnih podatkih je OpenAI-jev model umetne inteligence med 11. in 13. julijem vdrl v infrastrukturo podjetja Hugging Face, ki nudi repozitorije za modele umetne inteligence, podatkovne zbirke zanje in ostale povezave aplikacije. Po poročanju Reutersa je OpenAI šele teden dni pozneje ugotovil, kaj se dogaja. OpenAI in Hugging Face pa sta se o incidentu začela pogovarjati šele 20. julija, nato pa so incident javnosti razkrili 21. julija.

V Hugging Faceu pripravljajo podrobno časovnico dogodkov, ki jo bodo javno objavili. V OpenAI pa pravijo, da gre za prelomen trenutek, ki bo vplival na varnost. Podrobnosti incidenta še niso znane, poznamo pa grobe obrise. OpenAI je testiral najnovejši in najzmogljivejši model, da bi dognal njegove zmogljivosti, kar je terjalo tudi izklop nekaterih varovalk. Preverjali so njegove sposobnosti na področju kibernetske varnosti, cilj je bil rešiti več hekerskih nalog. Model je torej zasledoval jasno definiran cilj (preizkus ExploitGym z 900...

Slo-Tech - Sojenje v sporu med Elonom Muskom in Samom Altmanom se nadaljuje že tretji teden. V dosedanjih obravnavah smo izvedeli marsikaj zanimivega, saj so pričali tudi Musk, Altman, Bill Gates, Mira Murati, Shivon Zilis, Greg Brockman in Ilya Sutskever. Predloženih je bilo precej dokazov, ki so jih stranke pridobile v sodni preiskavi (discovery) in ki osvetljujejo delovanje OpenAI.

Nekdanji OpenAI-jev vodja razvoja in soustanovitelj Sutskever je dejal, da je približno leto dni zbiral dokaze za upravni odbor, kako Sam Altman laže. Na zahtevo odbora je pripravil 52 strani dolg dokument, v katerem je dokazoval, da je Altman skušal spreti vodilne v podjetju. Potrdil je, da je približno leto dni pred pretresom novembra 2023, ko je odbor glasoval za odstavitev Altmana, o odstavitvi že sam razmišljal. Sutskever je bil ključna oseba v (sicer neuspelem) poizkusu Altmanove razrešitve. Potrdil je tudi, da so kasneje potekali sestanki z Anthropicom o morebitni združitvi.

Mira Murati, nekdanja...

Slo-Tech - Microsoft in OpenAI sta sporazumno spremenila pogodbo, ki je podjetji postavljala v ekskluzivni odnos. Ta bo odslej bolj fleksibilen in odprt, s čimer bo več prostora tudi za konkurenco.

Microsoft še vedno ostaja glavni ponudnik storitev v oblaku za OpenAI, prav tako bodo novi izdelki OpenAI še vedno najprej izšli na Azuru, razen če Microsoft ne bo imel zadostnih kapacitet. Bo pa lahko OpenAI uporabil tudi druge ponudnike storitev v oblaku, ne da bi potreboval Microsoftovo soglasje. Microsoft bo imel vsaj do leta 2032 licenco za uporabo OpenAI-jevih modelov, a ta ne bo ekskluzivna. Zato OpenAI ne bo več upravičen do dela prihodkov, ki jih je Microsoft plačeval podjetju. Do leta 2030 bo OpenAI Microsoftu še plačeval delež prihodkov, a z zgornjo mejo.

Na ta način bosta podjetji svobodnejši, da se obnašata ekonomsko najbolj smiselno. OpenAI bo lahko brez težav kupoval računsko moč od Amazona in druge konkurence, Microsoft pa bo v svoje izdelke integriral tudi druge modele. Še vedno...

Slo-Tech - OpenAI je predstavil novi model o1-pro, ki ga lahko brez dvoma označimo kot najdražjega doslej. Za "konsistentno boljše odzive" od o1 potrebuje precej več računske moči, ki jo bo OpenAI tudi pošteno zaračunal. Na voljo bo le tistim uporabnikom plačljivih verzij, ki so za dostop prek OpenAI-jevih API-jev porabili vsaj pet dolarjev. Za o1-pro bodo morali sicer prej več, saj bo milijon žetonov (kar ustreza okoli 750.000 besedam) stal 150 dolarjev za vnos, toliko odziva pa bo stalo še 600 dolarjev. To je dvakrat več od GPT-4.5 in desetkrat več od o1. Najcenejši model gpt-4o-mini pa je kar tisočkrat cenejši.

A OpenAI verjame, da bo tudi za tako zasoljeno ceno našel voljne naročnike, ki bodo cenili izboljšane odzive. Kot pravijo, o1-pri misli globlje in bolje, s tem pa rešuje težje probleme. Prvi testi verzije, ki je bila dostopna prek spleta, niso bili zelo pozitivni. Imel je kar nekaj težav s preprostimi nalogami, kot je sudoku, pretentali pa so ga tudi optične prevare. Na...