Slo-Tech - Skoraj dvanajst ur pozneje od pričakovanj je v Zemljino atmosfero vendarle vstopilo plovilo Van Allen Probe, ki so ga izstrelili leta 2012 za raziskovanje Van Allenovega pasu. Gre za stalni pas nabitih delcev, ki jih prinaša Sončev veter in se zadržuje v Zemljini orbiti zaradi magnetnega polja planeta. Pasova sta v resnici dva, bližnji in bolj oddaljeni, ki sta na višinah od 640 do 58.000 kilometrov.

Van Allen Probe in Van Allen Probe B sta imeli pričakovano življenjsko dobo dve leti, dejansko pa sta delovali dobrih sedem let. Misija se je končala, ko je ploviloma zmanjkalo goriva, da se nista mogli več nadzorovano obračati proti Soncu. Začelo se je čakanje, kdaj bosta čofnili v ocean. Znanstveniki so tedaj izračunali, da se bo to zgodilo leta 2034, nato pa se je leta 2024 zgodil močan maksimum Sončevega cikla. To je povzročilo intenzivno vesoljsko vreme in povečanje atmosferskega upora, ki je plovili hitreje ustavljal.

Ameriške vesoljske sile so potrdile, da je Van Allen Probe v...

ESA - Včeraj popoldne je iz Francoske Gvajane uspešno poletela raketa Vega v najnovejši nadgrajeni različici C, na krovu pa je bil tudi tretji slovenski satelit po vrsti, Trisat-R.

Evropski vesoljski strokovnjaki so si zaploskali: posodobljena različica evropske rakete za manjše tovore, Vega-C, je uspešno prestala svoj krstni polet. Z evropskega vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani se je dvignila včeraj, 13 minut čez tretjo popoldan po našem času, kar je bilo sicer okoli dve uri pozneje od načrtovanega, saj jo je zagodlo nekaj tehničnih problemov. Vega-C (za "Consolidation") je prva občutnejša pomladitev rakete Vega in sicer ravno deset let po pričetku njenega obratovanja. Okrepljeni sta prva in druga potisna stopnja, pa tudi modul AVUM+, ki raztrosi satelite. V praksi je nosilnost glede na izvirno različico povečana skoraj za polovico, s poldruge tone na 2,2 tone v sončnosinhrono Zemljino krožnico. Vega-C od predhodnice v celoti prevzema tovorne naloge, letos pa je predvidenih...

Space News - Osrednja potisna stopnja kitajske nosilne rakete Dolgi pohod 5B, ki je pred dnevi v vesolje ponesla prvi modul vesoljske postaje Tiangong, bo po vsem sodeč v atmosfero vstopila nenadzorovano, pri čemer bodo njeni deli na tla padli okoli osmega maja.

29. aprila so Kitajci v Zemljino krožnico uspešno izstrelili prvi del svoje modularne vesoljske postaje Tiangong. Tovorna mula je bila nova nosilna raketa Dolgi pohod 5B, in sicer v precej samosvoji konfiguraciji, saj poleg štirih stranskih potisnikov uporablja zgolj eno osrednjo potisno stopnjo. To pomeni, da je glavni del nosilne rakete dosegel orbito, s čimer se razlikuje od klasičnega pristopa, po katerem prve potisne stopnje ne dosežejo ubežne hitrosti in namesto tega balistično padejo na dobro predvideno območje. Naprave, ki jih želimo na tla poslati iz orbite, je treba z dodatnim potiskom premišljeno suniti v atmosfero, če želimo vsaj približno nadzorovati njihov padec. Obstaja pa seveda še druga možnost: da izid prepustimo...

Space News - Kitajci so včeraj s pristankom na Zemlji uspešno zaključili preizkus prototipa svoje prihodnje kapsule za prevoz ljudi v orbito, ki bo zamenjala obstoječega delovnega konja, plovilo Shenzhou. Obenem je tovor, seveda še brez posadke, poletel na nosilni raketi Dolgi pohod 5B, kar je bila prva izstrelitev te rakete, na kateri sloni skorajšnja gradnja kitajske modularne vesoljske postaje.

Kitajci so tajkonavte doslej v vsemir pošiljali z družino kapsul Shenzhou. Toda omejitve starega dizajna kažejo zobe in za prihodnje ekspedicije, na primer do prihajajoče modularne vesoljske postaje ter Meseca, potrebujejo zmogljivejše plovilo. V torek so tako izstrelili prvi prototip še neimenovanega plovila prihodnje generacije, s katerim želijo doseči Lunino orbito. V 67 ur trajajoči misiji je kapsula, to pot še brez posadke, izvedla vrsto manevrov, s katerimi je dosegla višino 8000 kilometrov, nakar se je v petek zjutraj po našem času nadzorovano spustila na tla v Notranji Mongoliji, in sicer s...

Slo-Tech - Ko so Američani upokojili svoje raketoplane Space Shuttle, so se znašli v njim neznanem položaju. Svet je imel plovila, ki vozijo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) tovor (Evropa, Rusija, Japonska) in ljudi (Rusija), ZDA pa ne. Razvoj plovil so prevzeli zasebniki in prvi je na ISS poslal svoje plovilo SpaceX. Danes se je število podjetij, ki so na ISS poslala plovilo s tovorom, povečalo na dve.

Z ISS se je namreč uspešno spojilo plovilo Cygnus (Labod) ameriškega podjetja Orbital Sciences Corporation. Prvikrat se je Cygnus z ISS spojil že septembra lani, a je šlo tedaj za preizkusno misijo, ki ni vsebovala tovora. Tedaj je šlo vse skupaj na tesno, saj je zaradi računalniške napake sprva...

PhysOrg.com - Italijansko-ruska ekipa raziskovalcev je odkrila, da v Zemljini eksosferi, na višini med 300 in 600 km, obstoji pas, v katerem magnetno polje zadržuje antiprotone. Ti so antimaterijski ekvivalenti protonov in nastajajo pri reakcijah med kozmičnim sevanjem in delci v atmosferi, umetno pa jih proizvajamo v pospeševalnikih delcev.

Antiprotone so odkrili s satelitom PAMELA (Payload for Antimatter Matter Exploration and Light-nuclei Astrophysics), ki je bil izstreljen leta 2006 iz ruskega Bajkonurja. Potrdil je že starejše teoretične napovedi, da bi lahko Zemljino magnetno polje zadrževalo antimaterijo. Antiprotoni nastajajo iz kozmičnega sevanja (večidel protoni, elektroni in helijeva jedra), ki ga proizvaja Sonce in dere proti Zemlji. Ko ti delci srečajo druge delce v...