Slo-Tech - Nvidia je začela prodajati svoj DGX Spark, ki ga imenujejo tudi osebni superračunalnik za umetno inteligenco. Nekoliko manj izumetničeno moremo govoriti o majhnem namiznem ohišju, v katerem se tare procesorske in grafične moči, s čimer bo zmogel poganjati velike jezikovne modele, ki imajo do 200 milijard parametrov. DGX Spark stane 4000 dolarjev, podobne so tudi cene izdelkov posameznih proizvajalcev (npr. Acer Veriton GN100).

V DGX Sparku je toliko računske moči, ki smo jo še pred leti dobili le v superračunalniških beštijah. V poldrugi kilogram težki škatli, ki potrebuje 240 W in meri 15 x 15 x 5 centrimetrov, se skriva čip Nvidia GB10 Grace Blackwell, 128GB pomnilnika LPDDR5x, 4 TB velik NVMe SSD. Poganja ga procesor MediaTek z 20 jedri ARMv9.2. Za povezljivost so dodani priključek USB-C, Wi-Fi 7 in HDMI. Za vse skupaj skrbi Nvidijina distribucija Linuxa (DGX OS), ki temelji na Ubuntuju.

Kot v dobrih starih časih grafičnih kartic se obetajo variante različnih proizvajalcev....

Nvidia - Na sejmu Computex, ki se na Tajvanu uradno začenja jutri in bo potekal do petka, je vse posvečeno umetni inteligenci, med zvezdami pa je tudi Nvidia. Izvršni direktor Jensen Huang je med drugim povedal, da je proizvodnja čipov Grace Hopper sedaj v polnem teku, ob čemer je predstavil tudi DGX GH200. Gre za superračunalniško platformo, ki jo sestavlja 256 takih superčipov, ki jim služi 144 TB pomnilnika.

V superčipu je 72-jedrni CPU Grace, grafični čip Hopper (132 SM, 528 tenzorskih jeder), 96 GB pomnilnika HBM3 in 512 GB pomnilnika LPDDR5X. Skupaj torej 200 milijard tranzistorjev, ki se med seboj pogovarjajo zelo hitro. Povezava med CPU in GPU zmore 1 TB/s. Nvidia je nato izdelala superračunalnik DGX GH200, ki predstavlja nadgradnjo DGX A100. V njem bo 256 superčipov Grace Hopper in 144 TB pomnilnika, povezanih s 96 lokalnimi (L1) stikali in 36 stikali NVLink L2. Ta so, tako trdi Nvidia, 10-krat hitrejša za povezavo GPU-GPU in 7x hitrejša za povezavo CPU-GPU kot v DGX A100. Celotni...

Slo-Tech - AMD je predstavil naslednjo generacijo izdelkov iz svoje linije grafičnih čipov za splošno računanje Instinct, MI100, ki je prva na temelju arhitekture CDNA. Tudi Nvidia je po le šestih mesecih prenovila Ampere A100 in naznanila implementacijo v obliki delovne postaje, DGX Station A100.

Medtem ko ima AMDjeva grafična arhitekturna paradigma za poganjanje iger naziv RDNA(2), se tista za GPGPU imenuje CDNA in jo je podjetje predstavilo letošnjega marca. Gre za prve rešitve za compute na temelju arhitekture Navi, s katerimi želi AMD mešati štrene Nvidiji tudi v superračunalnikih. Zeleni so spričo razširjenosti Tesel in priljubljenosti ter optimiziranosti programske platforme CUDA tam zelo dobro vkopani, toda dejavnik, na katerega se AMD lahko opre, je tudi tu uspeh njihovih strežniških procesorjev EPYC, kar je dobro vidno v novi generaciji GPGPU čipov, Instinct MI100. Ena od njenih odlik je denimo raba druge generacije vodila Infinity Fabric, ki MI100 omogoča elegantno delitev...

Slo-Tech - Kot je zadnje čase pri Nvidiji v navadi, uvod v novo generacijo njihovih grafičnih tehnologij predstavljajo rešitve za podatkovne centre. A100, prvi GPU nove arhitekture Ampere, je gromozanski čip z več kot petdesetimi milijardami tranzistorjev in namenjen pretežno pospeševanju strojnega učenja.

Nvidijino tehnološko konferenco GTC v običajni obliki je letos odnesel koronavirus, zato je šef Jen-Hsun Huang tradicionalni nagovor v črni jakni opravil iz domače kalifornijske kuhinje (skrajšan video povzetek). Najbolj impozantna reč, ki jo je pri tem potegnil iz pečice, je superračunalniška rezina DGX 100, v kateri se poti osem novih GPUjev A100, nove arhitekture Ampere. Gre za naslednico družin Volta in Turing - in to obeh hkrati. Medtem ko je Volta poddružina grafičnih čipov za podatkovne centre, Turing pa (pretežno) za domačo uporabo, bo Ampere vsebovala izdelke vseh namembnosti, saj so se snovalci s tehnološkega vidika močno usmerili v univerzalnost. A kot smo lahko sedaj že vajeni,...

Slo-Tech - Številne moderne elektronske naprave imajo neprijetno lastnost, da jih lahko proizvajalci na daljavo onemogočijo. Resda to navadno počno zaradi varnosti, a grenek priokus ostaja. Tako je največji svetovni proizvajalec letalnikov DJI napovedal, da bo s 1. septembrom onemogočil uporabo vseh svojih letalnikov Spark, ki jih lastniki ne bodo nadgradili na najnovejšo verzijo firmwara. Razlog je v hrošču, ki ga nadgradnja odpravlja, saj slednji lahko povzroči nekontrolirano strmoglavljenje letalnika zaradi izklopa. Razlog za obvezno nadgradnjo je v tem primeru povsem razumljiv, a vseeno je neprijetno že samo dejstvo, da ima DJI možnost onesposobiti letalnike.

Podobni primeri so se že dogajali. Najbolj razvpit je seveda pametni telefon Galaxy Note7, ki ga je Samsung po...