Slo-Tech - Za nami so neobičajno kratki dnevni, so izmerili astronomi. Letošnji 9. julij je bil 1,3 milisekunde krajši od povprečja za ta del leta. Še krajši dnevi se obetajo v naslednjih tednih, saj naj bi bila 22. julij in 5. avgust kar za 1,38 in 1,52 milisekunde krajša od pričakovanj. Da bodo prav ti dnevi najkrajši, je odgovorna Luna, ki bo tedaj najdlje od ekvatorja (inklinacija bo največja).

Luna je odgovorna za spreminjanje dolžine dneva na Zemlji že od prazgodovine. Ko so po Zemlji romali dinozavri, so bili dnevi kakšne pol ure daljši. Fizikalno gledano Luna prek plimskih sil Zemlji krade vrtilno količino. Ko se sama počasi oddaljuje - kakšne štiri centimetre na leto - se njena vrtilna količina povečuje, zato se mora Zemljina zmanjševati. Dnevi so tako v povprečju čedalje daljši, tekom leta pa pričakovano variirajo. Eni najkrajših dni se zgodijo, ko je na severni poluti poletje, pozimi pa so daljši. Opevanih 86400 sekund je celoletno povprečje, ki se zelo počasi povečuje (približno...

Slo-Tech - Za nami je najdaljše obdobje brez vrivanja prestopnih sekund, saj smo zadnjo dodali konec leta 2016, niti letos pa je ne bo, so sporočili iz IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service). To pomeni, da bo razlika med mednarodnim atomskim časom (TAI) in univerzalnim koordiniranim časom (UTC) še naprej ostala -37 sekund.

Prestopne sekunde se lahko dodajo konec junija ali konec decembra, da bi univerzalni koordinirani čas ostal usklajen z dejanskim vrtenjem Zemlje. Medtem ko TAI tiktaka nespremenjeno in vsak dan preteče 86 400 sekund, lahko imajo dnevi v UTC tudi 86401 sekund, če se doda prestopna sekunda, ali 86399 sekund, če je prestopna sekund negativna. Slednje se še ni zgodilo, saj to ustreza hitrejšemu vrtenju Zemlju od enega obrata na 84000 sekund, česar pa ni opaziti. A vendarle - prestopnih sekund dodajamo čedalje manj, torej se Zemlja vendarle vrti nekoliko hitreje kot pred desetletji in če se bo trend nadaljeval, lahko kdaj v prihodnosti vendarle dobimo...

Slo-Tech - Iz IERRSS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) so sporočili, da je bil po njihovih meritvah 29. junij 2022 najkrajši dan v bližnji človeški zgodovini. Tistega dne se je Zemlja okrog svoje osi glede na Sonce zavrtela 1,59 milisekunde prej kot v 86.400 sekundah, kar je nov rekord. Zelo kratki dnevi so bili še v letu 1973, v letu 2005 in leta 2020. Ni še jasno, kateri izmed več dejavnikov, ki vplivajo na vrtenje Zemlje, je odgovoren za letošnji rekord.

Zemlja se okoli svoje osi zavrti 86.400 sekundah, kar imenujemo Sončev dan. V tem času sicer Zemlja naredi več kot 360°, ker se v isti smeri tudi giblje okrog Sonca in se mora zavrteti nekoliko dlje, da je ista točka na Zemlji ponovno usmerjena naravnost proti Soncu. Da Sončev dan traja 86.400 sekund, ni naključje, temveč je bila zgodovinsko sekunda tako tudi definirana. Kasneje se je definicija sekunde spremenila, ker se je izkazalo, da Zemlja ni preveč natančno pri svojem vesoljskem plesu.

Dolgoročni trend je...

Google - O prestopnih sekundah smo na naših straneh že večkrat pisali, zlasti v povezavi s preglavicami, ki jih povzročajo računalnikom. Ker ni vzorca, kdaj bodo prestopne sekunde potrebne, zanje izvemo le pol leta pred dejansko vstavitvijo v koledar, kar računalnikom povzroča nemalo težav. Google je že pred petimi leti razkril, da sami ta problem rešujejo z raztegovanjem sekund v dnevu, ko sicer nastopi prestopna sekunda. Ostali svet, ki prestopno sekundo upošteva klasično, torej s ponovljeno (ali dodatno, odvisno od zornega kota) sekundo, ima precej težav, zato bo Google sedaj poizkusil svoj postopek deliti še z ostalimi.

Prestopne sekunde so nujno zlo, ki ga prinaša...

Slo-Tech - Danes ponoči ob 2.00 uri po slovenskem lokalnem času bomo po vsem svetu dodali prestopno sekundo, tako da bo ura pri nas tekla 1:59.59, 1:59.60, 2:00.00. Prestopna sekunda bo torej za eno sekundo podaljšala današnjo noč, kar je potrebno za uskladitev civilnega časa z dejanskim sončnim časom, ki je definiran glede na rotacijo Zemlje. Prestopne sekunde po potrebi dodajamo konec junija in konec decembra, v povprečju pa dodamo eno na slabi dve leti.

Prestopne sekunde smo začeli dodajati leta 1972, ko je bil definiran univerzalni čas UTC tako, da je ustrezal greenwiškemu času (GMT). Sončni čas, ki ga morajo UTC in civilni časovni pasovi zasledovati, je definiran tako, da je Sonce ob poldnevu...

Slo-Tech - Petkov potres na Japonskem smo si že pogledali z mnogo različnih vidikov (prevare na internetu, težave v jedrski elektrarni, sistem za vnaprejšnje obveščanje oddaljenih krajev), danes pa se seznanimo še s sproščeno energijo in posledicami. Potres je dosegel stopnjo 9,0 po lestvici, ki meri momentno magnitudo. To pomeni, da je znašal seizmični moment okoli 3,5 . 10²² Nm. Ob potresu se je na površje sprostila energija 2 . 10¹⁷ J. To je enak velikostni razred energije, kot vsako sekundo pade na Zemljo s Sončevim sevanjem.

Ker je bila skoncentrirana na majhnem področju, je seveda povzročila...