Slo-Tech - Raziskave, ki so jo izvedli za Združene narode, razkriva zanimivo ločnico med bogatejšimi in revnejšimi državami v odnosu do umetne inteligence. Ljudje v revnejših državah v povprečju bolj zaupajo umetni inteligenci in verjamejo, da bo služila dobrobiti družbe. V razvitih državah so bili udeleženci precej bolj zadržani do pozitivnih vplivov umetne inteligence. V raziskavi je sodelovalo več kot 21.000 udeležencev iz 21 držav. Potekala je med novembrom 2024 in januarjem 2025.

V umetno inteligenco so imeli največ zaupanja v Kirgizistanu, Kitajski, Indiji in Egiptu, najmanj pa v ZDA, Nemčiji in Braziliji. Japonska je edina med bogatejšimi državami, ki je zelo naklonjena umetni inteligenci. Na Kitajskem kar 83 odstotkov ljudi meni, da je umetna inteligenca zasnovana, da bi pomagala človeštvu. V ZDA je takšnih manj kot 40 odstotkov.

V raziskavi niso odgovorili na vprašanja, kateri dejavniki so vzrok za te razlike. V deželah v razvoju pogosto vidijo umetno inteligenco kot bližnjico, ki...

Slo-Tech - Z zornega kota obiskovalcev tehničnih forumov in računalniških navdušencev se zdi, kot da je umetna inteligenca vseprisotna in da velike jezikovne modele uporablja domala vsakdo. Resnica je precej drugačna, v raziskavi ugotavljata Reuters Institute in Univerza v Oxfordu. Povprašali so 12.000 ljudi iz šestih držav in ugotovili, da le nekaj odstotkov ljudi vsakodnevno uporablja umetno inteligenco. Ni presenetljivo, da so najbolj navdušeni uporabniki mladi med 18. in 24. letom starosti. Javno zanimanje je torej precej manjše od buma, ki ga slišimo v medijih.

V raziskavi so sodelovali anketiranci iz Argentine, Danske, Francije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav. Med njimi jih v ZDA umetno inteligenco redno uporablja sedem odstotkov anketiranih, drugod pa še manj. V Franciji in Veliki Britaniji na primer zgolj dva odstotka, na Japonskem pa en odstotek. Približno četrtina ljudi sploh še ni slišala za nobeno tovrstno orodje, drugi pa so največkrat slišali za ChatGPT, ki mu...

Evropski svet - Korak bliže smo evropski zakonodaji o uporabi umetne inteligence, potem ko sta svet EU in Evropski parlament včeraj dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci (AI Act). Ta določa pravila za uporabo umetne inteligence in predstavlja prvo zakonodajo na tem področju na svetu.

Ker evropsko zakonodajo na koncu z glasovanjem potrjujejo tudi v Parlamentu, kjer so predstavniki ljudstva, kakor na Svetu, ki zastopa interese držav, je uskladitev zakonskih predlogov med obema institucijama ključna. Njuni pogajalci so včeraj zvečer dosegli dogovor, ki ga označujejo kot zgodovinskega. Intenzivna pogajanja so trajala tri dni, njihov rezultat pa je bolj ali manj končna verzija zakonodaje, ki jo je Evropska komisija prvikrat predlagala leta 2021. V nadaljevanju so do sprejema možni manjši redakcijski popravki, večjih sprememb pa ne bo. V glavnem bo šlo za tehnične, pravne in jezikovne izboljšave, medtem ko je vsebinski del sedaj zaprt. Končno verzijo bodo nato dobili na Odbor stalnih...

Slo-Tech - Umetno inteligenco v modernih inkarnacijah si radi predstavljamo kot vsemogočno, ki enostavno prebere vsa besedila in pregleda vse slike, da se nauči nadčloveške pameti. To je morda končni cilj, a trenutno poleg inženirjev, ki jo sestavijo, potrebuje še ogromno ročnega dela. To delo opravljajo slabo plačani označevalci (taggers) vsebin, na katerih se trenira umetna inteligenca. Proizvajalci o tej nebleščeči plati neradi govorijo. Le Googlov DeepMind uradno komentira položaj ljudi, ki opravljajo tako imenovano bogatenje podatkov (data enrichment).

NBC piše o Alexeju Savreuxu iz Kansas Cityja, ki za 15 dolarjev na uro počne prav to. Kot podizvajalec za OpenAI brez dodatnih pravic in zavarovanj označuje posnetke, pripravlja stavke in ostale informacije, ki so nujno potrebne za učenje ChatGPT. Kot pravi, je to neugledno in skrito delo, ki pa je nujno za obstoj umetne inteligence v trenutni obliki. Opravlja se v nestandardiziranih oblikah, po potrebi, običajno prek posrednikov,...

Slo-Tech - Evropska unija in ZDA sta v petek najavili dogovor o sodelovanju pri razvoju umetne inteligence. Sodelovali bosta na področjih izrednih vremenskih dogodkov in podnebnih napovedi, upravljanja odziva na izredne dogodke, izboljšanja zdravstva, optimizacije električnega omrežja ter kmetijstva. To bo prvi večji dogovor med ZDA in Evropo o področju umetne inteligence, ki jo želi Evropska unija resneje regulirati.

Evropski svet je že decembra lani sprejel tudi osnutek uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, s katero želijo urediti, regulirati in na nekaterih področjih tudi omejiti umetno inteligenco. Evropski parlament bo o uredbi glasoval marca letos, veljati pa bo verjetno začela prihodnje leto, čemur bo sledilo 18-mesečno prehodno obdobje. Pripravlja se tudi direktiva o odgovornosti, ki bo opredeljevala odgovornost in zavarovanja za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe umetne inteligence.

Dogovor z ZDA o skupnem razvoju bo predvsem olajšal sodelovanje...