Slo-Tech - Raziskovalci so s teleskopom James Webb na planetu K2-18b odkrili sledove dimetil sulfida (DMS) in dimetil disulfida (DMDS), kar je sila vzpodbudna novica. Na Zemlji trenutno ne poznamo abiotskega procesa, v katerem bi nastajala omenjeni spojini, torej ju izdelujejo le živa bitja. Zato se previdno pojavljajo interpretacije, da je vsaj nekoč v preteklosti na K2-18b morda obstajalo življenje. O odkritju poročajo v reviji The Astrophysical Journal Letters.

Planet K2-18b je od Zemlje oddaljeni 124 svetlobnih let, torej ni več v našem Osončju. Raziskovalci z Univerze v Cambridgeu poudarjajo, da bi lahko bil vir DMS in DMDS v ozračju planeta tudi kakšen nepoznan kemični proces. Prav tako poudarjajo, da ima sámo odkritje prisotnosti DMS in DMDS ta hip zanesljivost treh standardnih odklonov (99,7 %), kar je že zelo veliko, a še vedno daleč od zlatih petih standardnih deviacij. Nadaljnja opazovanja bodo to verjetnost še povečala.

Elemente v ozračju oddaljenih planetov prepoznajo z...

Slo-Tech - Meteorji letijo skozi ozračje vsak dan in tam tudi zgorijo, običajno brez zanimanja, kaj šele velikega pompa. Ko je leta 2014 takšen poltonski meteor razsvetlil nebo nad Papuo Novo Gvinejo, se ni zgodilo nič presenetljivega. Sedaj pa vemo, da je to prvi meteor, za katerega lahko z veliko verjetnostjo potrdimo, da ni prispel iz Osončja, temveč gre za medzvezdni objekt.

Da bi šlo lahko za posebnega gosta, sta leta 2019 ugotovila harvardski astrofizik Avi Loeb in njegov študent Amir Siraj, ki sta o tem napisala tudi članek. Kot se za fizike spodobi, sta rokopis priobčila na arXiv, a se nikoli ni prebil skozi recenzentski postopek v reviji Astrophysical Journal Letters. Razlogov je več, je pojasnil Siraj, med drugim edinstvenost odkritja in nedostopnost določenih informacij, ki so bile v ZDA označene kot zaupne. Meteor so zaznale kamere, podatke pa je imela zbrane NASA, oziroma njen Center for Near Earth Object Studies. A javno niso bili dostopni.

Loeb in Siraj sta šele leta 2019...

Slo-Tech - Danes je izšel težko pričakovani članek v Nature Astronomy, ki so ga pospremili z novinarsko konferenco Royal Astronomical Society. Uradno se je vedelo le, da gre za izjemno pomembno odkritje, čeprav so neuradno vsi v astronomski srenji slišali, da gre za odkritje fosfina na Veneri. Jane Greaves z Univerze Cardiff, ki je vodila raziskovalno skupino, pojasnjuje, da je to indic, da bi morda na Veneri lahko obstajalo primitivno življenje.

Fosfin je fosforjev analog amonijaka, ki ga sestavljajo en atom fosforja in trije atomi vodika. Kljub enostavni zgradbi fosfin v neživi naravi ne nastaja: na Zemlji ga izdelujejo le v industrijskih postopkih in nekatere bakterije, ki živijo v hipoksičnih ali anoksičnih pogojih. Fosfin sodi med tako imenovane bioznake (biosignatures); to so molekule, ki kažejo na morebiten obstoj življenja. Tako nekako kot na Zemlji plastika in radijsko valovanje - četudi Nezemljani ne bi vedeli nič o zemeljskem življenju, na podlagi obstoja plastike in radijskih...

NASA - Rover Curiosity, ki ga je NASA na Mars poslala pred dobrimi šestimi leti, je na Rdečem planetu našel pomembno odkritje. Na Marsu je odkril sledove organskih molekul. To ne pomeni, da je na Marsu življenje, poudarja vodja raziskave Jennifer Eigenbrode, dopušča pa možnost, da je na Marsu življenje nekoč bilo. Tudi če Mars nikdar ni imel svojega življenja, organske molekule pomenijo, da je imel vsaj nekaj, kar bi živi organizmi lahko jedli.

Da je Mars skrivnostnejši, kot je kazalo sprva, odkrivamo v zadnjih letih. Pred tremi leti je NASA odkrila, da je na Marsu tekoča voda. Bili smo že vedeli, da je bila na Marsu v preteklosti tekoča voda, sedaj pa vemo, da se je ohranila do danes. To ne pomeni, da imamo na Marsu obsežne oceane in reke, se pa...

BBC - Astronomi poročajo, da so odkrili sploh prvi planet, ki okrog svoje zvezde kroži v nasprotni smeri, kakor se vrti zvezda sama. Planeti običajno nastanejo iz istega oblaka plina, ki se vrtinči, kot zvezda, zato je skoraj samoumevno, da krožijo v isti smeri, kot se vrti zvezda.

Soavtor članka v Astrophysical Journal Coel Hellier s Keele University v Staffordshiru pravi, da se je moral za takšno spremembo smeri orbitiranja zgoditi nek zelo močan dogodek - bodisi je šlo za zelo bližnje srečanje z nekim drugim masivnim nebesnim telesom bodisi za počasno drsenje orbite zaradi prisotnosti drugega planeta. Slednja možnost je manj verjetna, ker kakšnega soseda še niso opazili. Novoodkriti eksoplanet, ki je velik za dva Jupitra, a tehta le za polovico enega, se imenuje WASP-17b. Vsi doslej znani imajo progradno orbito. Klik!