Slo-Tech - Za nami so neobičajno kratki dnevni, so izmerili astronomi. Letošnji 9. julij je bil 1,3 milisekunde krajši od povprečja za ta del leta. Še krajši dnevi se obetajo v naslednjih tednih, saj naj bi bila 22. julij in 5. avgust kar za 1,38 in 1,52 milisekunde krajša od pričakovanj. Da bodo prav ti dnevi najkrajši, je odgovorna Luna, ki bo tedaj najdlje od ekvatorja (inklinacija bo največja).

Luna je odgovorna za spreminjanje dolžine dneva na Zemlji že od prazgodovine. Ko so po Zemlji romali dinozavri, so bili dnevi kakšne pol ure daljši. Fizikalno gledano Luna prek plimskih sil Zemlji krade vrtilno količino. Ko se sama počasi oddaljuje - kakšne štiri centimetre na leto - se njena vrtilna količina povečuje, zato se mora Zemljina zmanjševati. Dnevi so tako v povprečju čedalje daljši, tekom leta pa pričakovano variirajo. Eni najkrajših dni se zgodijo, ko je na severni poluti poletje, pozimi pa so daljši. Opevanih 86400 sekund je celoletno povprečje, ki se zelo počasi povečuje (približno...

Slo-Tech - Od leta 1972 obstaja mehanizem, po katerem se konec junija ali decembra doda prestopna sekunda. IERS to sporoči več mesecev vnaprej, osnovni razlog pa je podoben kot pri prestopnih letih. Merjenje časa, kot smo ga zasnovali ljudje, ni povsem v skladu z obnašanjem Zemlje in Sonca. Ker želimo, da je dan dolg 86400 sekund in da so poldnevi poravnani z merjenjem časa, je treba uram včasih pomagati. Zgodovinsko gledano se vrtenje Zemlje zelo počasi upočasnjuje, zato so doslej vrinili 27 prestopnih sekund.

Za razliko od prestopnih let pa njihovo dodajanje ni predvidljivo. Prav mogoče je, da smo zadnjo prestopno sekundo že videli konec leta 2016, saj sovpadata dva dejavnika. V zadnjem desetletju se je vrtenje Zemlje spet nekoliko pospešilo, zaradi česar niso bile potrebne dodatne prestopne sekunde. Špekulirali so celo, da bi lahko bila potrebna prva negativna prestopna sekunda. Te so teoretično takisto dovoljene, a doslej še ni bilo potrebe po njih.

Toda drugi dejavnik bo bržkone...

Slo-Tech - Za nami je najdaljše obdobje brez vrivanja prestopnih sekund, saj smo zadnjo dodali konec leta 2016, niti letos pa je ne bo, so sporočili iz IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service). To pomeni, da bo razlika med mednarodnim atomskim časom (TAI) in univerzalnim koordiniranim časom (UTC) še naprej ostala -37 sekund.

Prestopne sekunde se lahko dodajo konec junija ali konec decembra, da bi univerzalni koordinirani čas ostal usklajen z dejanskim vrtenjem Zemlje. Medtem ko TAI tiktaka nespremenjeno in vsak dan preteče 86 400 sekund, lahko imajo dnevi v UTC tudi 86401 sekund, če se doda prestopna sekunda, ali 86399 sekund, če je prestopna sekund negativna. Slednje se še ni zgodilo, saj to ustreza hitrejšemu vrtenju Zemlju od enega obrata na 84000 sekund, česar pa ni opaziti. A vendarle - prestopnih sekund dodajamo čedalje manj, torej se Zemlja vendarle vrti nekoliko hitreje kot pred desetletji in če se bo trend nadaljeval, lahko kdaj v prihodnosti vendarle dobimo...

Slo-Tech - Iz IERRSS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) so sporočili, da je bil po njihovih meritvah 29. junij 2022 najkrajši dan v bližnji človeški zgodovini. Tistega dne se je Zemlja okrog svoje osi glede na Sonce zavrtela 1,59 milisekunde prej kot v 86.400 sekundah, kar je nov rekord. Zelo kratki dnevi so bili še v letu 1973, v letu 2005 in leta 2020. Ni še jasno, kateri izmed več dejavnikov, ki vplivajo na vrtenje Zemlje, je odgovoren za letošnji rekord.

Zemlja se okoli svoje osi zavrti 86.400 sekundah, kar imenujemo Sončev dan. V tem času sicer Zemlja naredi več kot 360°, ker se v isti smeri tudi giblje okrog Sonca in se mora zavrteti nekoliko dlje, da je ista točka na Zemlji ponovno usmerjena naravnost proti Soncu. Da Sončev dan traja 86.400 sekund, ni naključje, temveč je bila zgodovinsko sekunda tako tudi definirana. Kasneje se je definicija sekunde spremenila, ker se je izkazalo, da Zemlja ni preveč natančno pri svojem vesoljskem plesu.

Dolgoročni trend je...

Microsoft - Microsoft bo v novo verzijo Windows 10, ki bo izšla oktobra, in Windows Server 2019 prvikrat vključil podporo za prestopne sekunde. Te bodo upoštevali na pravilen način, torej s ponovitvijo (ali teoretično preskokom) sekunde, in ne na Googlov način raztegovanja normalnih sekund. Poleg tega prinašata novi verziji Windows še podporo za naslednika NTP, ki se imenuje Precision Time Protocol (PTP), in nekaj drugih posodobitev za večjo natančnost merjenja časa.

Prestopne sekunde so posledica počasnega upočasnjevanja vrtenja Zemlje in naše želje, da bi bilo sonce v povprečju v zenitu točno ob 12.00, če smo na poldnevniku, ki ustreza aktualnemu časovnemu pasu. To je pomembno, da je dogajanje na nebu predvidljivo, kar najbolj opazijo astronomi, pri daljšem drsenju pa bi opazili tudi ljudje, ko bi bil sončni vzhod čedalje pozneje.

Medtem ko atomske ure merijo atomski čas (TAI) brez oziranja na...

Google - O prestopnih sekundah smo na naših straneh že večkrat pisali, zlasti v povezavi s preglavicami, ki jih povzročajo računalnikom. Ker ni vzorca, kdaj bodo prestopne sekunde potrebne, zanje izvemo le pol leta pred dejansko vstavitvijo v koledar, kar računalnikom povzroča nemalo težav. Google je že pred petimi leti razkril, da sami ta problem rešujejo z raztegovanjem sekund v dnevu, ko sicer nastopi prestopna sekunda. Ostali svet, ki prestopno sekundo upošteva klasično, torej s ponovljeno (ali dodatno, odvisno od zornega kota) sekundo, ima precej težav, zato bo Google sedaj poizkusil svoj postopek deliti še z ostalimi.

Prestopne sekunde so nujno zlo, ki ga prinaša...

Slo-Tech - IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) je sporočil, da bomo 30. junija letos po treh letih premora ponovno dodali prestopno sekundo civilnemu času. Prestopne sekunde se po potrebi lahko dodajo 30. junija in 31. decembra, da civilni čas ostane sinhroniziran z vrtenjem Zemlje okrog lastne osi. Brez prestopnih sekund bi sonce najvišjo lego na nebu (zenit) dosegalo čedalje kasneje po lokalnem času.

Sekunda je bila svoj čas definirana kot 1/86400 srednjega sončnega dne. Definicija se je pozneje spremenila na 1/31556925,9747 tropskega leta dne 0. januarja 1970 in naposled na 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma...