Slo-Tech - Pravzaprav nikoli ni bil razen v naših učbenikih. Velika večina fotografij, ki jih dobimo iz vesolja, se obdela, da na njih sploh vidimo podrobnosti, ki znanstvenike zanimajo. V strokovnih krogih zato ni nobena skrivnost, da so barve Urana in Neptuna, dveh najbolj oddaljenih planetov Osončja, na večini fotografij daleč do resničnosti. Neptun je bistveno bolj popravljen, tako da je videti preveč moder. A v ljudski zavesti je ostala zlasti fotografija Neptuna, ki jo je leta 1989 posnel Voyager 2. Na njej je Neptun videti temno moder. V resnici je precej bolj podoben Uranu.

Raziskovalci z Oxforda so objavili študijo, v kateri so raziskali spreminjanje barve in svetlosti Urana tekom leta in ga primerjali z Neptunom. Med drugim so tudi ponovno obdelali fotografije z Voyagerja 2 in uporabili podatke s Hubblovega teleskopa in velikega teleskopa v Atacami. Potrdili so, da je Neptun v resnici zelo podoben Uranu - oba sta svetlo zelenomodra. To niti ni bil glavni namen študij, je le...

Slo-Tech - Iz NASE so sporočili, da je vesoljsko plovilo Voyager 2 zapustilo Osončje in s tem šlo po sledeh svojega brata Voyagerja 1, ki mu je to uspelo pred petimi leti. Voyager 2 je v vesolje poletel avgusta 1977 in do danes obiskal Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Izmed omenjenih se je najbolj približal Neptunu, od katerega ga je ločilo zgolj slabih 5000 kilometrov. Po podatkih NASE je Voyager 2 heliosfero zapustil 5. novembra letos. Podrobnosti pojasnjujejo na današnji konferenci American Geophysical Union ob 19. uri.

Čeprav je bil Voyager 2 izstreljen nekaj dni pred bratom, je do medzvezdnega prostora potreboval dlje. Da se bliža koncu Osončja, se je kazalo že nekaj zadnjih mesecev. Oktobra so meritve kozmičnih žarkov kazale, da je že čisto blizu heliopavze, kakor...

Slo-Tech - Koliko planetov je v našem Osončju, ni tako enostavno vprašanje, kot se zdi. Večina se nas je učila, da devet, danes jih je osem, v preteklosti pa smo jih imeli že tudi enajst. In to v bližnji, človeški preteklosti, ne oddaljeni vesoljski preteklosti med nastajanjem Osončja. Problem je računovodske narave, zanimiv pa je zato, ker so se januarja pojavile špekulacije, da smo odkrili nov planet z orbito daleč onstran Plutonove. Mike Brown s Caltecha je namreč objavil članek, ki precej dobro razlaga nekaj nenavadnih lastnosti našega Osončja s predpostavko, da se daleč za Plutonom skriva deveti planet, ki je vsaj desetkrat masivnejši od Zemlje.

Browna poznamo zlasti kot človeka, ki je med najbolj odgovornimi,...

Slo-Tech - Najnovejša opazovanja kažejo, da ima Neptun 14 naravnih satelitov. Doslej smo jih poznali 13, štirinajstega pa so odkrili ta mesec na posnetkih, ki jih je Hubblov teleskop zbral v letih 2004-2009. Gre za najmanjšo izmed Neptunovih lun, ki ima polmer okoli 8 kilometrov, zato je tudi Voyager 2 ni opazil ob svojem letu mimo Neptuna leta 1989.

Opazil pa jo je Mark Showalter z Inštituta SETI, ko je preučeval Neptunov sistem obročev. Opazil je nepojasnjeno belo piko med orbitama lun Larissa in Proteus, ki se je ponovila na 150 posnetkih. Čeprav odbija približno stomilijonkrat premalo svetlobe, da bi jo bilo mogoče opaziti s prostim očesom, pa to seveda ni predstavljalo...

Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.

NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z...

NASA - Voyager 2 je vesoljska sonda, ki so jo s Floride v vesolje izstrelili leta 1977. Sprva zamišljen kot nadaljevanje programa Mariner je Voyager 2 letel proti zunanjim planetom Sončevega sistema. Izkoristil je gravitacijsko energijo Urana in Neptuna ter po nekaj fantastičnih posnetkih Saturna, Urana in Neptuna odletel proti medzvezdnemu prostoru.

Podatki s senzorjev na plovilu kažejo, da je 30. avgusta 2007 na oddaljenosti 76 astronomskih enot preletel terminacijski udar (zaradi fluktuacij Sončeve aktivnosti se je to zgodilo petkrat). To je meja, kjer se sončni veter zaradi interakcije z medijem v medzvezdnem prostoru toliko upočasni, da ne potuje več z nadzvočno hitrostjo (ta znaša v tistem delu vesolja okrog 100...