Slo-Tech - Po neverjetni trditvi, da so korejski znanstveniki odkrili superprevodnik pri sobni temperaturi in tlaku, je hitro sledilo neodvisno preverjanje na več koncih. Rezultati so negativni in LK-99 očitno ni superprevoden niti pri nizkih temperaturah, kaj šele pri sobni temperaturi.

Novinarji Bloomberga so se podali na sled za raziskovalci, ki so prvi poročali o superprevodnosti LK-99, a niso bili uspešni. Znanstveniki se niso odzvali na poizkuse novinarjev, da bi jih priklicali, na naslovu pa niso našli nikogar. Več raziskovalnih laboratorijev s celega sveta je prosilo za vzorce, da bi jih neodvisno preverili, a jih korejski Quantum Energy Research Centre ni posredoval z razlago, da nimajo dovolj LK-99, za sintezo novega pa ni časa in ljudi.

Zato so drugi raziskovalci poizkusili sami sintetizirati LK-99 in ugotoviti, ali bo superprevoden. Pri tem so bili za zdaj še vsi neuspešni. Center za teorijo kondenzirane snovi na Univerzi v Marylandu meni, da LK-99 ni superprevoden. Več skupin...

Reuters - Korejsko društvo za superprevodnost in kriogeniko (KSSC) je oblikovalo neodvisno telo, ki bo preverilo trditve raziskovalcev Centra za raziskave kvantne energije, ki so pred tednom dni poročali o odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in sobnem tlaku. Raziskovalce so pozvali, naj jim pošljejo vzorce novega materiala, da ga bodo neodvisno preverili na univerzah v Seulu, Sungkjunkwanu in Pohangu. Odbor za preveritev rezultatov vodi profesor Kim Chang-young s seulske univerze.

Vest izpred tedna dni je pospremilo obilo skepse raziskovalne skupnosti, medtem ko so delnice podjetij, ki se ukvarjajo s superprevodniki, poletele za petino. Po današnji objavi, da bodo trditve podrobno preverili, pa so večji del pridobljenega izgubile. KSSC namreč ni optimističen. Glavni problem niso same trditve, temveč njihova razširjanje pred recenzentskim postopkom in vpliv, ki ga imajo na družbo in gospodarstvo, ne da bi bili prepričani o njihovi resničnosti.

V izjavi za javnost so dejali, da...

Slo-Tech - Južnokorejski raziskovalci so na arXiv.org objavili rokopis članka, v katerem poročajo o domnevnem odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in normalnem tlaku, kar bi pomenilo revolucijo v znanosti in inženirstvu. Rokopis članka so opremili s številnimi meritvami, ki kažejo obetavne rezultate. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da rokopisi na arXiv.org niso recenzirani in da bo treba dosežek neodvisno ponoviti še v kakšnem laboratoriju, preden bomo morda posodobili učbenike.

Superprevodne snovi prevajajo električno energijo brez upornosti, torej brez izgub. Doslej so bili vsi superprevodniki odvisni od bodisi nizkih temperatur (pri normalnem tlaku) ali ekstremno visokih tlakov (pri skoraj sobnih temperaturah). Iskanje kombinacije obeh traja že dobro stoletje, a še ni obrodilo sadov - doslej. Ob tem ne moremo mimo poizkusov Range Diasa, ki je pred tremi leti poročal o odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in visokem tlaku, a je bil članek nato umaknjen. Letos je

Nature - Razvpita raziskovalna skupina z Univerze v Rochestru, ki je pred nekaj leti poskrbela za kontroverzno objavo o superprevodnosti pri sobni temperaturi, ki je bila nato lani umaknjena, je udarila z novo tovrstno iznajdbo (plačljiv vir, alternativa); to pot z novim materialom in s še boljšimi lastnostmi.

Mehanizem pojava superprevodnosti v kovinah okvirno poznamo že več kot 65 let, odkar so John Bardeen, Leon Cooper in John Robert Schrieffer leta 1957 predložili teorijo BCS, po kateri se elektroni združijo v Cooperjeve pare in tako ustvarijo "kvantno juho", ki se zna izogibati atomom v kristalni strukturi prevodnikov, da dobimo električni tok brez upora, oziroma izgube energije. Takšne lastnosti materialov so seveda izjemno uporabne, ne le za učinkovitejšo distribucijo elektrike, temveč tudi na mnogih z magnetizmom povezanih področjih, kot so napredni fizikalni in medicinski senzorji ter lebdeči vlaki. Toda pojav ima gigantsko hibo, saj je načeloma dosegljiv le pri zelo nizkih...

Nature - Ameriški znanstveniki so naposled poskrbeli za dolgo želeno odkritje snovi, ki elektriko brez upora prevaja pri za človeka normalnih temperaturah, saj spojina vodika, ogljika in žvepla to zmore pri skoraj petnajstih stopinjah Celzija. Dogodek rahlo kazi dejstvo, da odkritje ne bo kmalu praktično uporabno, saj so morali v zameno tlak dvigniti na več milijonov barov, kar otežuje tudi razlago, kaj nastala snov sploh je. Toda kljub temu gre za zgodovinski znanstveni dosežek.

Superprevodnost pri sobni temperaturi je eden tistih tehnoloških svetih gralov, ki obljubljajo prelomne nove iznajdbe in zmogljivosti. Takšna lastnost bi znatno olajšala in pocenila prenos električne energije ter povzročila množičen prodor naprav, ki so trenutno drage in zapletene - na primer lebdečih vlakov, naprednih medicinskih diagnostičnih skenerjev in supermočnih magnetov. Pojav superprevodnosti - električnega toka brez upora - je že od odkritja pred več kot stotimi leti vezan na zelo nizke temperature, ki...

Slo-Tech - Na Inštitutu za kemijo Max Planck v nemškem Mainzu so postavili nov rekord v visokotemperaturni superprevodnosti. Odkrili so, da vzorci lantanovega hidrida (LaH₁₀) zadržijo superprevoden značaj vse do temperature -23 °C, če jih izpostavimo dovolj visokemu tlaku. S tem so rekord iz leta 2015 dvignili za skoraj petdeset stopinj, kar nas navdaja z optimizmom, da tudi superprevodnosti pri sobni temperaturi ni več daleč. Nekoliko manj optimistična pa je opomba, da so morali za trenutni dosežek vzorec izpostaviti tlaku 170 GPa, kar je 1,7-milijonkrat več kot na površju Zemlje.

Čeprav je skupina Mikhaila Eremetsa znana in uveljavljena skupina, košček dokaza, da bi bilo novo odkritje...

Nature - Raziskovalci z Inštituta za kemijo Maxa Plancka so še nekoliko dvignili temperaturo, pri kateri je še vedno mogoče opaziti superprevodnost (prevajanje električnega toka brez upornost). Material iz kovinskega vodikovega sulfida je bil superprevoden do temperature 203 K oziroma -70 °C, kar je absolutni svetovni rekord. Manj priročno je dejstvo, da so morali vzorec izpostaviti tlaku 96 gigapaskalov, kar je približno milijonkrat več od zračnega tlaka ob morju. O tem pišejo v zadnji številki Nature.

Gre za nadgradnjo oziroma dokončanje decembrskega članka, ko jim je uspelo priti do temperature -83 °C. Vse to so že te temperature, ki jih je v laboratorijih mogoče trivialno doseči...