Slo-Tech - Ta teden je završalo, ko so mediji poročali, da je umetna inteligenca odkrila nov antibiotik, ki je učinkovit proti bakteriji Acinetobacter baumannii. Abaucin resnično kaže, da onemogoča rast bakterije v modelu mišje rane, a da ga je odkrila umetna inteligenca, je vendarle pretiravanje. Raziskovalci so si pri presejalnih testih več tisoč spojin pomagali z nevronskimi mrežami, o čemer pišejo v reviji Nature Chemical Biology.

Acinetobacter baumannii je problematična bakterija, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam groženj za človeštvo zaradi odpornosti na antibiotike. Sodi v skupino ESKAPE (Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Acinetobacter baumannii, Pseudomonas aeruginosa in Enterobacter). Odporna je na številne antibiotike, med drugim karbapeneme in tretjo generacijo cefalosporinov, ki predstavljajo najnovejše orožje v boju proti rezistentnim bakterijam. Povzroča oportunistične okužbe, ki segajo od pljučnice prek meningitisa do...

Nature - Ameriški raziskovalci so z izvirno rabo strojnega učenja našli spojine z antimikrobnimi učinki, ki uničujejo tudi nekatere najbolj trdovratno odporne bakterije, a so hkrati drugačne od vseh doslej znanih oblik antibiotikov. Gre za pomemben preboj v izkoriščanju algoritmov za iskanje novih zdravil.

Rastoča odpornost bakterij na antibiotike je ena največjih nevarnosti za človekovo zdravje. Trenutno poberejo okoli 700.000 življenj letno po svetu, vse več od njih v razvitih državah; do leta 2050 bi lahko številka dosegla milijon žrtev letno, pravi WHO. Eden od problemov v tem oziru so skokovito rastoči stroški razvoja novih zdravil zanje, kar je v mnogočem posledica dejstva, da smo že bolj ali manj izčrpali klasične metode iskanja antibiotikov, zaradi česar se farmacevtski koncerni neradi lotevajo tovrstnih raziskav. Hkrati je družba nezmožna sprejeti ukrepe, ki bi bi bili potrebni za upočasnitev širjenja rezistence, kot je drastična omejitev predpisovanja zdravil ali rabe...

Slo-Tech - V ZDA se začenja 12-mesečno preizkušanje novega cepiva proti gripi, ki ga v medijih označujejo kot prvo cepivo, ki ga je razvila umetna inteligenca. Resnica je kot po navadi nekoliko bolj zapletena in manj fantastična, a kljub temu gre za pomemben korak naprej pri uporabi umetne inteligence za načrtovanje zdravilnih učinkovin.

Na Univerzi Flinders v Adelajdi so razvili dodatek za cepivo, ki ga je v celoti napovedala umetna inteligenca, sedaj pa bodo v klasični dvojno slepi študiji preverili, ali učinkuje. Študijo na ljudeh so začeli izvajati minuli teden, v njej pa v ZDA v osmih raziskovalnih centrih skupno sodeluje 240 ljudi. Dvojno slepa študija pomeni, da nekateri ljudje dobijo novorazvito zdravilo drugi pa ne, pri čemer niti bolniki niti ostali sodelujočih...

Slo-Tech - Znani so prejemniki prve letošnje Nobelove nagrade. Nobelova skupščina pri Inštitutu Karolinska je sporočila, da Nobelovo nagrado za medicino prejmejo irski biokemik William C. Campbell in japonski mikrobiolog Satoši Omoru za odkritja, povezana z novimi načini zdravljenja okužb z zajedavci iz debla nematod, ter kitajska kemičarka Joujou Tu za odkritje novih načinov zdravljenja malarije. S podelitvijo letošnje nagrade Nobelova skupščina pripoznava pomembnost boja proti zajedavcem, ki so tisočletja predstavljali velik problem za človeštvo in povzročali nepotrebno trpljenje. Ker zaradi geografske lege in pomanjkljive higiene prizadevajo zlasti revne države sveta, so bolezni še vedno daleč od izkoreninjenja, zato je boj...

Ars Technica - Znanstveniki z več ameriških univerz v članku, ki je objavljen v reviji PNAS, poročajo o odkritju posebnih kanibalskih faktorjev v bakterijah Bacillus subtilis, ki so se izkazali kot potencialni antibiotiki.

Bakterije (in tudi druge nižje oblike življenja) v času hude okoljske stiske (premalo hranil, neugodni fizikalni pogoji, kemični agensi) tvorijo spore, ki so metabolično inertna oblika bakterij. V obliki spor lahko preživijo več tisoč let, nato pa pri segrevanju na subletalno temperaturo ali izboljšanju okoljskih dejavnikov vzklijejo. Bakterije v obliki spor preživijo praktično vse, ker v notranjosti nakopičijo dipikolinsko kislino, kalcijeve ione, proteine SASP ter za skoraj 90...

Yahoo News - Na Yahoo! so objavili pretresljiv prispevek, ki opisuje, kako mobilni telefoni zdravstvenih delavcev pomagajo prenašati nalezljive bolezni. V raziskavi so naključno pregledali osebje zdravstvenega doma in odkrili, da je kar 12% mobilnih telefonov okuženih z bakterijo <i>Acinetobacter baumannii</i>, ki je pogost vir infekcij v bolnišnicah. Rezultati so še posebej zaskrbljujoči, saj je bakterija nagnjena k temu, da razvije odpornost na skoraj vse vrste antibiotikov. Prav tako lahko preživi v suhih prostorih. Smrtnost med pacienti, ki se okužijo z njo, je med 50 in 60 odstotki.

Pred nevarnostjo nas ne obvaruje niti ustrezno umivanje rok, saj je raziskava pokazala, da je bakterija prišla v mobilne telefone tudi med tem, ko so jih uporabljali v zaprtih oddelkih. Sedaj so v tej bolnišnici prepovedali uporabo mobilnih telefonov ter ponovno pričeli uvajati naprave, ki za delovanje ne potrebujejo fizičnega kontakta.