Slo-Tech - V četrtek, 12. septembra so na MIT podelili že 34. Ig Nobelove nagrade, med drugim znanstvenikom, ki so preučevali opite črve, plavalne sposobnosti mrtve postrvi in golobe kot potencialne pilote vodljivih izstrelkov. Ig Nobelova priznanja podeljujejo za čisto prave znanstvene raziskave, ki pa najprej ljudi nasmejijo, nato pa jih spodbudijo k razmišljanju. Dogodek je pripravila satirična revija Annals of Improbable Research v sodelovanju z založbo MIT Press. Nagrajenci so:

Raziskovalci pod vodstvom Romana Hosseina Khonsarija z Univerze Paris Cité so prejeli nagrado za anatomijo za raziskavo v kateri so poskušali ugotoviti, ali ima polobla, na kateri smo se rodili, kakšen vpliv na smer kodranja las (J. Stomatol. Oral Maxillofac. Surg. 2023, DOI: 10.1016/j.jormas.2023.101664).

Fordyce Ely in William E. Petersen sta na podlagi dela, o katerem sta poročala leta 1939, posthumno prejela nagrado za biologijo, ker sta počila papirnato vrečko poleg mačke, ki je stala na hrbtu krave, da bi...

Slo-Tech - Na slovesnosti Mednarodne matematične zveze (IMU), ki je potekala na Finskem, so včeraj podelili Fieldsove medalje. Ena najelitnejših nagrad za dosežke v matematiki, ki nadomeščajo Nobelove nagrade, se vsaka štiri leta za izjemne dosežke podeli do štirim matematikom, mlajšim od 40 let. Letošnji prejemniki so Marina Viazovska z EPFL v Švici, James Maynard z Oxforda, June Huh s Princetona in Hugo Duminil-Copin z ženevske univerze. Ukrajinka Marina Viazovska je šele druga ženska v dolgi zgodovini te nagrade, ki je bila odlikovana. Prva je bila Marjam Mirzahani leta 2014.

Marina Viazovska se ukvarja z zlaganjem krogel. V treh razsežnosti lahko krogle najgosteje zložimo tako, da zasedemo skoraj 75 odstotkov vsega dostopnega prostora, je že pred 400 leti predvideval Kepler. Čeprav je predpostavka enostavna, razumljiva in logična, se je dokaz izmikal do leta 1998, pa še tedaj smo si morali pomagati z računalniki. Enako vprašanje lahko postavimo tudi v višjih dimenzijah, kjer zlagamo...

Science Blog - Zgodi se dovolj redko, da tako laiki kakor tudi premnogi znanstveniki menijo, da je umik članka poraz, sramota, konec kariere. Od leta 1970 je bilo po objavi umaknjenih (retracted) že več kot 18.000, kar pa še vedno predstavlja manj kot promil objavljenih člankov. Razlogov za umik je več, segajo pa od resničnih napak prek malomarnosti do prevar. Ko so v Rusiji umaknili več kot 800 člankov, so bili razlogi večinoma akademska nepoštenost. Ko pa je v začetku tega leta članek umaknila Frances Arnold, je bil odziv precej bolj prizanesljiv. In ne (samo) zato, ker je predlani dobila Nobelovo nagrado.

Prva razlika je v tem, da je Arnoldova sama poskrbela, da je bil lanski članek umaknjen. Na Twitterju je zapisala, da so odkrili, da rezultati v članki niso bili ponovljivi, in se ob tem opravičila, ker svojega dela ni opravila dobro. Ni iskala izgovorov, odkrito je zapisala, da so pri nadaljevanju študije ugotovili, da starih rezultatov ni bilo možno ponoviti, prvi in drugi avtor (ki je...

Slo-Tech - Švedska akademija nadaljuje z objavljanjem prejemnikov Nobelovih nagrad za letošnje leto. Danes so objavili nagrajenko s področja literature, ki je postala Herta Müller. Prav Nobelove nagrade za literaturo so v zgodovini poskrbele za največ vroče krvi, saj je Nobelovo poslednjo voljo, da naj nagrado prejme avtor "za najbolj izstopajoče delo v idealni smeri", moč interpretirati zelo široko. Zgodovina...