STAT - Ameriški raziskovalci so napravili prve gensko spremenjene miši, pri katerih je mogoče z natančno usmerjenimi ultrazvočnimi signali prožiti njihovo živčevje. Gre za enega uvodnih uspehov sonogenetike, ki obeta učinkovanje na živčevje brez invazivnih elektrod.

Genski inženiring že znamo uporabljati na množico koristnih načinov, kot je zdravljenje človeških bolezni ali povečevanje pridelka. Med bolj eksotične in zanimive naloge pa sodi modificiranje celic na način, da postanejo dovzetne za nove zunanje dražljaje, s tem pa nove oblike nadzora. Najbolj razburljiva tovrstna metoda je trenutno optogenetika, pri kateri se živčne celice modificira, da postanejo občutljive na svetlobo. Na ta način so v eksperimentih miškam na ukaz spreminjali počutje in z elektronskimi nahrbtniki upravljali gensko spremenjene kiborške kačje pastirje. Ali, če ostanemo pri bolj neposredno koristnih rečeh - lani so pokazali, da bo metoda uporabna tudi za zdravljenje nekaterih oblik slepote.

Problem...

Nature - Francoskim raziskovalcem je uspela prelomna demonstracija rabe optogenetike za zdravljenje človeških bolezni: testnemu pacientu, ki je bil popolnoma slep, so z gensko terapijo za silo povrnili vid.

Optogenetika je prijem, pri katerem živčnim celicam z genskim inženiringom dodamo beljakovine, občutljive na svetlobo, in s tem dosežemo, da se nevroni prožijo ob svetlobnih dražljajih. Gre za eno modernejših tehnologij, saj so jo iznašli leta 2005. Zaradi velikega potenciala se je hitro razširila po raziskovalnih ustanovah, kjer jo v glavnem uporabljajo za to, da laboratorijskim živalim dodajajo nov informacijski kanal. Tako je na primer ta mesec prispela študija, v kateri so s svetlobnimi pulzi miškam spreminjali družabno vedenje. Pred leti pa je pozornost pritegnil poskus z mutantskimi kiborškimi kačjimi pastirji, ki so jih upravljali na način, da so jim pritrdili krmilni strojni nahrbtnik, ki je doziral svetlobne puzle v njihovo z genskim inženiringom modificirano živčevje.

Po...

Nature - Ameriškim znanstvenikom je uspel navdušujoč preboj v tehnologiji strojnih vmesnikov med možgani in računalnikom: tetraplegiku so s pomočjo možganskega vsadka omogočili, da je pisal s kar devetdesetimi znaki na minuto, dvakrat več od doslej dosegljive hitrosti.

Tehnologija invazivnih implantatov v možganih obeta, da bi lahko pacientom s težjimi poškodbami živčevja omogočila povrnitev nekaterih ključnih funkcij za normalno življenje, kjer je precej visoko na spisku neovirano komuniciranje z okolico. Ti ljudje - kot je bil na primer Stephen Hawking - danes zvečine uporabljajo zaznavo gibanja oči za to, da na razpredelnici izbirajo črke in besede. Na ta način lahko dobro izvežbani uporabniki pišejo ali govorijo s hitrostjo dobrih 45 znakov na minuto. Kdor je celo toliko nepokreten, da ne more uporabljati niti takšnega pristopa, bi si lahko v prihodnosti pomagal z vsadki v glavi. Dosedanji pristopi so v glavnem gradili na omenjenem izbiranju postavk s kurzorjem in na ta način dosegali...

IEEE Spectrum - Avstralski raziskovalci so inovativen koncept elektrod za zajem možganske aktivnosti, ki imajo obliko žilnih opornic in jih na delovno mesto potisnejo s katetrom skozi vratno veno, naposled uspešno preizkusili tudi na ljudeh.

Pri opazovanju možganskih valov za uporabo v medicini imamo klasično dilemo med invazivnimi vsadki z relativno visoko natančnostjo zajema podatkov in pa neinvazivnimi metodami, ki pa premorejo slabšo resolucijo. Napredek beležimo iz obeh smeri; v Neuralinku na primer snujejo mehke elektrode, ki manj razdražijo tkivo, v Facebooku pa kape z vse višjo zmogljivostjo branja signalov s površja glave. Raziskovalci z Univerze v Melbournu pa so pred leti ubrali svojo pot, ki je nekje vmes med opisanima: elektrode za zajem podatkov so zapakirali v žilno opornico, kar imenujejo "stentrode" in jo prav do gibalnega režnja potisnejo skozi vratno veno. Metoda s tem ne zahteva vrtanja v lobanjo, a je tudi nekaj manj natančna kot sajenje šivank neposredno v možgane. Pred...

STAT - V Neuralinku, firmi Elona Muska za razvoj strojnih vmesnikov med računalnikom in človeškim živčevjem, so pokazali napredek v času od lanskega prvega razkritja svoje tehnologije. Možganski vsadek so uspeli pomanjšati in ga sedaj pretežno testirajo na prašičih.

Elon Musk je Neuralink pred štirimi leti ustanovil z namenom razvoja možganskih in živčnih vsadkov, ki bi živčne signale prevajali v strojni jezik in tako krmilili naprave, v bolj fantastičnih željah pa človeku celo omogočili spajanje z umetno inteligenco. Dobro leto dni je preteklo, odkar je možakar prvič odprl sicer dobro zapahnjena vrata podjetja. Takrat je pokazal inovativne mehke elektrode in stroj za njihovo hitro, robotizirano vsajanje v možgane. Znanstveni dokument okoli iznajdb je bil nato oktobra tudi objavljen v reviji Journal of Medical Internet Research. V petek je sledila osvežitev situacije, ki so jo priredili na sedežu podjetja v San Franciscu (skrajšani video povzetek). Musku je družbo od vsega začetka delal...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Macquarie so odkrili prvo terapijo, ki ne zaustavi, temveč obrne potek Alzheimerjeve bolezni. Trenutno se ta nevrodegenerativna bolezen le zdravi, torej se skuša upočasniti njeno napredovanje, medtem ko stanja ni možno zavrteti nazaj. Lars Ittner in Arne Ittner s centra za demenco, ki deluje v okviru univerze, sta razvila gensko terapijo, ki je v poskusih zmanjšala izgubo spomina - v miškah. Rezultati so objavljeni v reviji Acta Neuropathologica.

V raziskavi so se osredotočili na encim p38γ, ki ga najdemo v normalno delujočih možganih in ima zaščitno funkcijo. Ob razvoju Alzheimerjeve bolezni pa se aktivnost tega encima zniža. Že v predhodnih raziskavah so odkrili, da aktivacija tega encima preprečuje napredovanje nevrodegenerativnih boleznih. Še vedno pa ni bilo jasno, ali je možno posledice odpraviti. Najnovejša raziskava kaže, da je - vsaj v miškah - to do neke mere možno. Miške so namreč z gensko terapijo (CRISPR/Cas9) pridobile že izgubljeno sposobnost pomnjenja in učenja. Stare miške so se ponovno obnašale, kot bi bile mlajše.

Alzheimerjevo bolezen zaznamuje nalaganje leh amiloida beta (Aβ), ki se napačno zvijejo. Ti potem delujejo kot katalizator, da se še drugi proteini zvijejo napačno....