New Scientist - Po zaslugi švicarskih znanstvenikov so trije paraplegiki delno shodili že kmalu po vsaditvi naprednejšega implantata za električno stimulacijo hrbtenjačnega živčevja. Spodbudna je predvsem hitrost, s katero se je pokazal učinek operacije, vendarle pa še ne gre za bistven preboj v tehnologiji.

Pri Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo v Lozani so z objavo v reviji Nature Medicine razkrili napredek, ki ga je v zadnjih letih zabeležil njihov Center za nevroprotetiko pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s pomočjo živčnih vsadkov. Trije pacienti, ki so bili popolnoma hromi od pasu navzdol in so jim ob hrbtenjačo vsadili nov tip implantata, so uspeli že na dan pričetka terapije nadzirati pred tem ohromele noge in hoditi s pomočjo hojice. Natančneje popisujejo primer Švicarja Michela Roccatija, ki je po hudi nesreči z motorjem pred petimi leti postal paraliziran od pasu navzdol. Vsadek je na univerzitetni kliniki v Lozani dobil avgusta 2020, prižgali pa so ga 11 dni pozneje, po...

STAT - Prvi eksperiment v rabi globoke možganske stimulacije za zdravljenje hude depresije je dal navdušujoče rezultate, saj so pri pacientki praktično "na ukaz" močno izboljšali počutje.

Čeprav so kovinske žičke v globinah lobanje še vedno dokajšnja eksotika, pa je ena veja rabe možganskih vsadkov danes že precej razširjena: to je globoka možganska stimulacija (deep brain stimulation - DBS), ki jo že več kot dve desetletji uporabljamo za zdravljenje in lajšanje Parkinsonove bolezni, epilepsije in drugih nevroloških obolenj. Razlog je - razen učinkovitosti - tudi ta, da gre za razmeroma enostaven vsadek, z majhnim številom elektrod, ki ne zabrazgotinijo možganov v tolikšni meri kot denimo bolj razvpiti sistemi, s katerimi tetraplegiki premikajo robotske roke ali govorijo. Medtem ko je potrebno takšne elektrode odstraniti že po nekaj mesecih, pa so DBS elektrode praktično trajne.

Že pred leti so strokovnjaki prišli na misel, da bi DBS uporabili tudi za zdravljenje hujših oblik depresije,...

Nature - Ameriškim znanstvenikom je uspel navdušujoč preboj v tehnologiji strojnih vmesnikov med možgani in računalnikom: tetraplegiku so s pomočjo možganskega vsadka omogočili, da je pisal s kar devetdesetimi znaki na minuto, dvakrat več od doslej dosegljive hitrosti.

Tehnologija invazivnih implantatov v možganih obeta, da bi lahko pacientom s težjimi poškodbami živčevja omogočila povrnitev nekaterih ključnih funkcij za normalno življenje, kjer je precej visoko na spisku neovirano komuniciranje z okolico. Ti ljudje - kot je bil na primer Stephen Hawking - danes zvečine uporabljajo zaznavo gibanja oči za to, da na razpredelnici izbirajo črke in besede. Na ta način lahko dobro izvežbani uporabniki pišejo ali govorijo s hitrostjo dobrih 45 znakov na minuto. Kdor je celo toliko nepokreten, da ne more uporabljati niti takšnega pristopa, bi si lahko v prihodnosti pomagal z vsadki v glavi. Dosedanji pristopi so v glavnem gradili na omenjenem izbiranju postavk s kurzorjem in na ta način dosegali...

Slo-Tech - Iz Neuralinka so presenetili z objavo videa, v katerem kažejo makaka, ki preko možganskega implantata brezžično z mislimi usmerja kurzor na zaslonu in igra pong. Gre za potrdilo preteklih trditev Elona Muska, a ni povsem jasno, zakaj je do njega prišlo prav zdaj, saj ga ne spremlja znanstvena objava.

Ko so v Neuralinku, podjetju Elona Muska za razvoj biokibernetskih živčnih vsadkov, pred dvema letoma pokazali prve podgane z implantati, je Musku mimogrede ušlo, da nekaj podobnega že počno tudi z opicami. Toda na lanski razvpiti predstavitvi pomanjšanih brezžičnih naprav je večina demonstracij pripadla prašičem, opic pa niso omenjali. Ker so na poti do eksperimentov na ljudeh praktično neobhodna tudi testiranja na primatih, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bomo videli tovrstno laboratorijsko žival, ki se na daljavo poigrava z računalnikom. Ta vloga je sedaj pripadla Pagerju, devet let staremu makaku.



Pagerju so šest tednov pred posnetkom vsadili dva implantata s po tisoč...

BBC - Francoski znanstveniki so s pomočjo možganskih vsadkov in eksoskeleta tetraplegiku omogočili omejeno gibanje. Gre za prvi primer, ko so na ta način usmerjali vse štiri okončine.

Eksoskeleti se že nekaj časa uporabljajo za pomoč pri rehabilitaciji invalidov in lajšanje tegob težje pokretnih starejših ljudi. Pri obstoječih uporabnih napravah gre bodisi za zaznavo siceršnjih gibov in njihovo ojačanje, bodisi za branje živčnih signalov v okončinah. Zajem gibalnih podatkov neposredno na možganih pa je še v začetnih fazah, ker gre za mnogo zahtevnejši izziv. Neinvazivne kape z elektrodami bodo morali še pošteno razviti, da bodo dosegale želeno ločljivost, medtem ko pri vsadkih vselej obstaja tveganje za vrsto zapletov, od infekcij do poškodb.

Raziskovalci na univerzi v francoskem Grenoblu so se zaradi manjšega tveganja odločili za rabo podlobanjskih implantov, s katerimi se elektrode položi na možgansko ovojnico nad motoričnim režnjem; celokupno so uporabili dva vsadka s po 68...

IEEE Spectrum - Na ameriški kliniki Mayo so z uporabo hrbtenjačnega vsadka za stimulacijo živčnih signalov dosegli, da je možakar s popolnoma paraliziranimi nogami spet delno shodil.

Hromeče poškodbe hrbtenjače so ena največjih tarč medicine. Po svetu poteka množica raziskovalnih projektov, ki so v zadnjem desetletju že postregli s preboji, najsigre za uporabo presaditve celic, branja možganskih živčnih signalov ali raznih vsadkov.

Nova dobra novica pri rabi implantov prihaja s klinike Mayo v Minnesoti. Tam so dosegli, da je paraplegik Jered Chinnock po postopku s stimulacijo hrbtenjačnih signalov ob pomoči hodulje prehodil nekaj čez sto metrov. Zdravniki so priredili že obstoječi vsadek, ki ga predpisujejo bolnikom s kroničnimi bolečinami hrbta in jača...