Slo-Tech - Slabe tri mesece po izstrelitvi in več kot deset let po začetku načrtovanje je vesoljski teleskop James Webb na svojem mestu, pravilno razprt in z naravnanimi zrcali. Iz Evropske vesoljske agencije (ESA) so sporočili, da so ključni del nastavljanj zrcal opravljeni in da je sedaj že jasno, da bo teleskop optično deloval vsaj tako dobro, kot so načrtovali. Na teleskopu tudi niso opazili nobenih napak, poškodb, motenj ali kontaminacije, ki bi lahko kazili delovanje. NASA medtem pojasnjuje, da je teleskop že ulovil prve posnetke, čeprav polno delovanje načrtujejo šele poleti.

Webb je prvi vesoljski teleskop, ki uporablja tehnologijo segmentiranih zrcal. Primarno zrcalo sestavlja 18 šesterokotnih segmentov, ki so bili med potovanjem zloženi. Sedaj pa so jih morali postaviti v pravo lego, pri čemer štejejo submilimetrske razdalje. Skupno ima primarno zrcalo premer 6,5 metra in zbira svetlobo na 25 kvadratnih metrih. Meri v valovnih dolžinah 0,6–28,3 μm, kar ustreza vidni svetlobi in...

Slo-Tech - Dober teden mineva, odkar smo nazadnje pogledali, kako se vesoljski teleskop James Webb obnaša. Štiriindvajset dni po izstrelitvi je prepotoval že 1,34 milijona kilometrov, torej mu do cilja manjka še 100.000 kilometrov. Njegova hitrost je upadla na 0,25 kilometra na sekundo, temperatura senčne strani pa je padla pod -200 °C in je že blizu končne temperature. Čez pet dni bo teleskop na cilju, a dela mu še zdaleč ne bo zmanjkalo. In cilj ni fiksna točka v prostoru (L2), temveč bo okoli nje krožil.

Teleskop se je že pravilno razprl, a vsi kosi vendarle še niso na svojem mestu. Šesterokotna zrcala, ki bodo usmerjala zbrane signale v detektor, se morajo postaviti v pravilni položaj. Med potovanjem so bila nekoliko skrita, sedaj pa se morajo dvigniti za 1,25 centimetra. Ker to poteka s hitrostjo okrog milimetra na dan, bodo na svojih mestih ravno do konca tedna. Ker je premikanje tako občutljiv postopek, ne gre pri vseh zrcalih sočasno in predvsem gre zelo počasi. Tudi ko bodo zrcala...

Slo-Tech - Štirinajst dni po izstrelitvi in po treh četrtinah prepotovane razdalje do cilja je vesoljski teleskop James Webb pravilno odprt. Do cilja ga sicer loči še 350.000 kilometrov, a vsi težji odseki poti so že za njim. Zadnji korak se je zgodil danes. Ameriška, evropska in kanadska vesoljska agencija si lahko po četrt stoletja dolgi izdelavi teleskopa in več kot 10 milijardah dolarjev vložka malce oddahnejo. Vseh 350 mehanizmov, ki so skrbeli za razpenjanje teleskopa, je pravilno sodelovalo.

To še ne pomeni, da je teleskop nared za opazovanja. Med preostankom poti, ki bo trajal še dva tedna, morajo preveriti in pravilno obrniti vseh 18 kosov primarnega zrcala, umeriti vse instrumente in predvsem počakati, da se v senci lastnega ščita teleskop ohladi. Najhladnejši deli so trenutno pri -200 °C in bodo šli še kakšni 30-40 °C niže.

Pri tem teleskopu toliko govorimo o razpenjanju in zlaganju, ker gre za enega unikatnih dizajnov. Toplotni ščit na primer meri 20 x 14 metrov, heksagonalno zrcalo iz 18 kosov pa ima premer 2,4 metra, kjer bo uporabne površine za zbiranje elektromagnetnega valovanja 4,5 kvadratnega metra. In to zrcalo je prekrito z zlatom, ki ima odlične odbojne lastnosti za infrardeči del spektra, v katerem bo teleskop...

Slo-Tech - Vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je svojo pot proti točki L2, ki je 1,5 milijona stran od Zemlje, pričel na božič, kaže odlično. Vse plasti sončnega ščita so se uspešno razpele, tako da je teleskop pripravljen na ohlajanje do -233 °C, preden bo začel delovati. Teleskop je sicer še vedno na poti, saj je prepotoval dobrih 940.000 kilometrov. Trenutno se giblje s hitrostjo 1800 kilometrov na uro, temperatura na njem pa sega od 60 °C na sončnem ščitu do -194 °C na osojnih instrumentih.

Najnevarnejši in najbolj tvegani deli misije so mimo. Najprej so inženirji roke vili na božič, ko so teleskop izstrelili z raketo Ariane 5. Toda v vesolje seveda ne moremo poslati razpetega teleskopa, zato so ga pazljivo zložili in pripravili večdnevni mehanizem razpenjanja. Kakršnakoli napaka bi že lahko trajno onesposobila ali vsaj resno ohromila teleskop, ker stotisoče kilometrov od Zemlje pač ni nikogar, ki bi ga lahko podrezal. Razpenjanje sončnega ščita je bil pomemben trenutek, je povedal...

Slo-Tech - Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.

Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde...

Nature - Ameriška Nacionalna znanstvena fundacija in njena britanska vrstnica sta zagotovili potrebnih 35 milijonov ameriških dolarjev za nadgradnjo gravitacijskih observatorijev projekta LIGO na verzijo Advanced LIGO+, s katero naj bi zmogli zaznati po več gravitacijskih dogodkov na dan.

Projekt opazovanja gravitacijskih valov LIGO je leta 2015 spisal zgodovino s prvo potrjeno zaznavo takšnih valov - motenj v prostor-času, ki odpirajo novo polje opazovanja pojavov v vesolju. Po domače povedano: če so teleskopi naše oči, potem so gravitacijski senzorji naš sluh. Observatorija v Louisiani in Washingtonu sestavlja gigantski optični interferometer s po dvema štirikilometrskima "rokama" na vsaki od lokacij. Odkritje je prišlo šele...

Slo-Tech - Pred dvajsetimi leti, 24. aprila 1990, je raketoplan Discovery v orbito ponesel vesoljski teleskop Hubble. Delo na vesoljskem teleskopu se je začelo že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, prvotni datum izstrelitve pa je bil predviden za leto 1983. Zapleti pri izdelavi, financiranju in izguba Challengerja so evropsko-ameriški projekt odložili za dolgih sedem let.

Začetek je bil sicer klavrn. Že prvi posnetki, posneti le nekaj tednov po izstrelitvi, so bili nepričakovano neostri. Ugotovili so, da se svetloba iz ene točke razprši na območju ene ločne sekunde namesto na krogu polmera desetinke ločne sekunde. Dopustne variacije pri brušenju zrcala so znašale 10 nanometrov, a je bilo zrcalo namesto tega konstantno za 2,2 mikrometra premalo ukrivljeno. Zaradi sferične aberacije, ki...