Slo-Tech - Ameriški strokovnjaki so v živega človeka prvič uspešno presadili prašičjo ledvico, medtem ko so kitajski v klinično mrtvo osebo za 10 dni presadili prašičja jetra.

Starajoče se prebivalstvo v razvitih deželah potrebuje vse več organov za presaditve, kar povzroča vse bolj preteč primanjkljaj organov, ki so na voljo. Potencialno rešitev - vsaj dokler ne bomo znali takšnih delov telesa obnavljati ali izdelovati iz ničle - predstavljajo ksenotransplantacije, presaditve živalskih organov. Področje v zadnjih letih beleži bliskovit napredek, katerega trenutni vrhunec je presaditev prašičjega srca v živega človeka iz januarja 2022, četudi je dva meseca pozneje umrl zaradi okužbe. Treba je poudariti, da so donorske živali precej konkretno gensko spremenjene, s čimer želijo strokovnjaki napraviti tkivo, ki ga človeško telo ne bo zavrnilo. Posredi so predvsem razni sladkorji in beljakovine, na katere se naš imunski sistem odziva.

Poleg srca je drug bistven obetajoči organ (predvsem zaradi...

Technology Review - Na dan prihajajo prvi izsledki preiskave, kaj se je zgodilo z Davidom Bennettom, ki je januarja v odmevni operaciji kot prvi človek prejel srce gensko spremenjenega prašiča. Presaditev mu je življenje podaljšala za dva meseca, zdaj pa so njegovi zdravniki razkrili, da je organ nosil sprva neopažen prašičji virus, ki je verjetno povzročil Bennettovo smrt.

V začetku januarja smo bili priče prelomnemu dogodku v medicini: prvemu človeku so presadili srce prašiča, ki je bil gensko spremenjen na način, da njegova tkiva niso nosila nekaterih snovi, ki v človeškem telesu sprožijo uničujoče imunske reakcije. Šlo je za zelo tvegano operacijo, za katero si strokovnjaki še vedno niso edini, ali je bila zares smiselna. Izvedli so jo namreč po pospešenem postopku, ker je pacientu, 57-letnemu Američanu Davidu Bennettu, njegovo srce že odpovedovalo, zato ni bilo mogoče dodobra zastaviti opazovalnega režima, ki naj bi takšne podvige ponavadi spremljal. A kakorkoli - Bennett se je neposredno po...

New Scientist - Lanskega septembra je potekala ne ena, temveč dve eksperimentalni presaditvi prašičje ledvice v možgansko mrtvega pacienta. Pri novorazkritem posegu pa imamo na voljo recenziran znanstveni članek, ki razkrije nekaj več podrobnosti tako o gensko spremenjenih prašičih kakor o samih rezultatih poskusa, oziroma dejanski ravni tehnologije.

Lansko jesen je nemalo pozornosti vzbudila najava, da so 25. septembra na univerzitetni kliniki Langone Health v New Yorku kirurgi izvedli prav posebne sorte poskus: ledvico gensko spremenjenega prašiča so presadili možgansko mrtvi pacientki, da bi videli, kakšen bo odziv človeškega imunskega sistema in ali so nemara tako spremenjene živali že lahko primerni donorji notranjih organov človeškim pacientom. Na recenzirani članek o poskusu v bistvu še čakamo, saj je šlo prvinsko za medijsko objavo bolnišnice in raziskovalne skupine. Toda zdaj je prišlo na dan, da je le pet dni pozneje, 30. septembra, podoben poskus izvedla ločena skupina raziskovalcev na...

Slo-Tech - Ameriški strokovnjaki so razvoj ksenotransplantacij nepričakovano pognali na novo raven, saj so pred nekaj dnevi v urgentni operaciji živemu človeškemu pacientu presadili srce gensko spremenjenega prašiča. Možakar se trenutno počuti dobro, toda razmere se lahko hitro poslabšajo, zato se je eksperiment pravzaprav šele dobro začel.

Z izrazom ksenotransplantacije označujemo presaditve delov telesa med različnimi biološkimi vrstami. Zaradi vztrajno rastočega povpraševanja po organih za presaditve v medicini je metoda seveda najbolj zanimiva s stališča uporabe živalskih organov za presaditve v človeške paciente. Posegi te sorte se izvajajo že več kot stoletje, toda uveljavili so se zgolj na področju preprostejših tkiv, kot so srčne zaklopke, medtem ko so se vsi dosedanji eksperimenti s celotnimi notranjimi organi zaradi zavrnitve imunskega sistema človeka končali neuspešno. Novo poglavje odpira tehnologija genskega inženiringa, s katerim bi bilo teoretično mogoče tkiva donorskih živali...

AP News - Pred dobrim tednom dni so ameriški raziskovalci objavili, da so človeku presadili ledvico gensko spremenjenega prašiča - toda pacientka je bila pravzaprav "dihajoče truplo", organ pa so opazovali zunaj telesa. Kljub temu gre za važen korak na poti do rabe živalskih organov za transplantacije.

S staranjem prebivalstva v razvitem svetu vse bolj narašča potreba po organih za presaditev, hkrati pa je z vse višjimi varnostnimi standardi na cestah, deloviščih in drugod vse manj nesreč, ki so doslej v glavnem skrbele za darovalce. Želja po rabi živalskih organov za presaditve v človeka obstaja že več kot stoletje in v določeni meri živali že izkoriščamo. Največ prašiča - od njega pobiramo srčne zaklopke, pa kožo in roženice. Toda pri tem gre zvečine za tkiva, kjer je mogoče žive celice po domače rečeno ubiti, medtem ko notranji organi v stiku s človeškim imunskim sistemom obvezno sprožijo uničujočo reakcijo. Tako je predvsem zaradi sladkorja alfa-1,3-galaktoze, ki ga telesa primatov ne...

New Scientist - Na Kitajskem sta se skotila prva dva prašiča - himeri z opičjimi celicami. Delež slednjih je bil še vedno majhen, obenem pa sta živali v enem tednu poginili, kar kaže, da znanstvenike čaka še veliko dela.

Pomanjkanja človeških organov za presaditve se strokovnjaki lotevajo na različne načine, kot je gojenje umetnih tkiv ali oblikovanje živalskih organov s celicami, ki v človeku ne bi sprožile imunske reakcije. Tako so pred tremi leti v Kaliforniji že nastali prašičji zarodki s človeškimi celicami, ki so jih po enem mesecu uničili - zaradi bojazni, da bi se lahko razvilo človeškemu podobno živčevje. V izogib takšnim pomislekom gredo mnogokje raziskave zato sedaj v smeri razvoja prašiča z opičjimi celicami. Treba je poudariti, da gre tu za himere in ne hibride. Medtem ko pri slednjih bitje nastane iz enega zarodka, s spajanjem dveh linij DNK, so himere produkt dveh zarodkov in nosijo ločene celice dveh različnih organizmov, brez mešanja dednega materiala.

Prvi so sedaj skotitev...

Slo-Tech - Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) je lani odobrila vlogo bostonskega podjetja XenoTherapeutics za presaditev kože z gensko spremenjenih prašičev na ljudi. To je prvi primer v ZDA, ko bodo ljudem presajali živalske organe. Presaditve kože, ki pridejo v poštev zlasti pri opeklinah, so doslej izvajali avtologno, saj tako ni možnosti zavrnitve organa. Če je posameznik opečen po tako velikem delu telesa, da nepoškodovane kože za presaditev ni dovolj, pa se presadi koža darovalca, kar običajno terja dolgotrajno jemanje imunosupresivov. Presaditve kože sodijo med najpomembnejše presaditve, saj je koža nujni organ za fizično zaščito telesa pred patogeni in zunanjimi vplivi, hkrati pa pomaga vzdrževati homeostazo. Zaradi tega poškodbe velikih delov kože lahko vodijo v odpoved organov ali sistemske infekcije.

Bostonsko podjetje, ki ima dovoljenje za klinične teste s ksenogeno presaditvijo kože, sedaj v sodelovanju z bostonsko bolnišnico zaključuje prvo fazo kliničnih testov....

MedicalXpress - Izraelski strokovnjaki so objavili, da so kot prvi s 3D tiskanjem napravili srce iz ožiljenega človeškega tkiva, toda organ je ta hip še daleč od funkcionalnega.

Aditivna proizvodnja se ne širi bliskovito zgolj v smer 3D tiska kovin, temveč tudi biotiskanja, ki obeta umetno ustvarjene nadomestne organe. To bo prišlo še kako prav v času, ko ljudi vse uspešneje ohranjamo pri življenju, zaradi česar pričakujemo, da bo sčasoma na voljo vse manj organov za presaditve. Natisniti znamo že nekatere najpreprostejše dele človeškega telesa, poglavitni izziv pa so trenutno ožiljena in oživčena tkiva, ki so osnova za pomembnejše organe - na primer srce.

Raziskovalci z Univerze v Tel Avivu so objavili, da so uspeli natisniti srce iz...

Scientific American - Na Univerzi v Münchnu so izvedli uspešne presaditve prašičjih src v pavijane, ki so potem brez zapletov živeli tri do šest mesecev. To je zadnja stopnja pred tovrstnimi poskusi na ljudeh.

Organov za presaditve je vselej manj od čakajočih nanje - zgolj v okviru združenja Eurotransplant na novo srce v vsakem trenutku čaka prek tisoč ljudi; stanje pa se bo zaradi staranja prebivalstva predvidoma le še zaostrovalo. Presajanje živalskih organov v človeka je tako že desetletja hvaležna tema transplantacijske medicine, toda zaradi kompleksnega problema zavrnitve tkiva smo doslej uspešno presajali zgolj manjše dele organov, denimo srčne zaklopke. Stanje pa se bliskovito spreminja z napredkom v genskem inženiringu.

Orodje...