Slo-Tech - Evropska komisija in Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko sta izdala skupno poročilo o novem pogledu na podnebje in varnostno problematiko, v katerem izpostavljata neurejenost spreminjanja podnebja in geoinženirnga. Pozivata k začetku mednarodnih pogovorov o pravnem okviru, ki bi opisoval namerne posege v atmosfero oziroma geoinženiring. Zamisel ni nova, podlago pa ima v naravnih dogodkih.

Izbruhi ognjenikov v preteklosti so že zastrli sonce in za nekaj mesecev ali celo let znižali globalne temperature. Tak primer je leto 1816, ki je znano kot leto brez poletja, ker so bile globalne temperature 0,4-0,7 °C nižje od dolgoletnega povprečja vsled izbruha vulkana leto pred tem. Delci v ozračju so namreč odbijali več sončne svetlobe, kar je povzročilo upad temperatur. Zaradi globalnega segrevanja, ki smo mu priče v zadnjih desetletjih, so znova oživele ideje, da bi na podoben način lahko znižali globalne temperature. A medtem ko so posledice naraščajoče...

Slo-Tech - Največja ameriška zavarovalnica State Farm je sporočila, da v Kaliforniji ne bo več možno skleniti zavarovanja stanovanja, ker to ni več ekonomsko upravičeno. Eden glavnih razlogov je čedalje več naravnih katastrof, ki so v tej zvezni državi zaradi globalnega segrevanja intenzivnejše od povprečja.

V Kaliforniji je bilo leta 2022 kar 7490 gozdnih požarov, kar je več kot leto pred tem. To sicer ni absolutni rekord, je pa del 40-letnega trenda povečevanja števila in obsega požarov. Kalifornija je med deli ZDA (in tudi sveta), na katere podnebne spremembe najmočneje vplivajo, in sicer na področju poplav, erozije, gozdnih požarov, kmetijstva, preskrbe z vodo in uničenja naravnih habitatov. Med prvimi, ki si to izračunajo v dolarjih, so seveda zavarovalnice. Iz State Farm so zato sporočili, da so se tako odločili zaradi povečanih stroškov gradnje, strmo naraščajoče izpostavljenosti katastrofam in težav s pozavarovanjem. Tiskovni predstavnik je povzel, da State Farm ne more vplivati na...

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija je v poročilu o podnebnih spremembah objavila, da so koncentracije treh najpomembnejših toplogrednih plinov v ozračju dosegle rekordne vrednosti, odkar jih sistematično merijo. Še nikoli v zadnjih 40 letih ni bila koncentracija ogljikovega dioksida, metana in dušikovega monoksida tako visoka. Prav tako je čedalje večja tudi hitrost povečevanja koncentracije.

Od leta 2020 do 2021 se je koncentracija ogljikovega dioksida povečala bolj, kot je znašal povprečni prirast v minulem desetletju. Dosegla je 415,7 ppm, kar predstavlja 149 odstotkov predindustrijskih vrednosti. Koncentraciji metana in dušikovega monoksida sta znašali 1908 in 334,5 ppb, kar prav tako predstavlja rekorda. Vrednosti so izpovprečene, saj imajo pričakovana nihanja med letnimi časi. Nadaljnje povečevanje koncentracije postavlja pod vprašaj doseganje podnebnih ciljev, s katerimi želijo države omejiti podnebne spremembe in segrevanje planeta.

Posebno uganko predstavlja hitro...

Slo-Tech - Kraljeva švedska akademija znanosti je danes sporočila, da bodo letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Syukuro Manabe in Klaus Hasselmann (vsak četrtino) za fizikalno modeliranje podnebja, s čimer sta kvantificirala njegovo spremenljivost in zanesljivo napovedala globalno segrevanje, ter Giorgio Parisi za odkritje soodvisnosti neurejenosti in fluktuacij v fizikalnih sistemih od atomskega do planetarnega merila. Letošnja nagrada torej obeležuje pomemben prispevek k razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov, kamor seveda prištevamo tudi vreme.

Kompleksni fizikalni sistemi imajo več delov, ki medsebojno interagirajo, zaradi česar je njihova obravnava zapletena. Čeprav jih fiziki in matematiki proučujejo že stoletja, oviro predstavlja bodisi enormno število sestavnih delov bodisi odvisnost od naključij. V kaotičnih sistemih, kot je vreme, že majhne razlike v pogojih povzročijo ogromne razlike v končnem rezultatu. Značilen primer je podnebje in njegova v času lokalna pojavitev,...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je razglasila letošnje prejemnike Nobelove nagrade za fiziko. Za prelomna odkritja na področje fizike laserjev nagrado prejmejo ameriški fizik Arthur Ashkin (polovico) ter francoski fizik Gérard Mourou in kanadska fizičarka Donna Strickland (vsak četrtino). Ashkin je s 96 leti najstarejši prejemnik nagrade, Donna Strickland pa je šele tretja ženska v zgodovini, ki je dobila Nobelovo nagrado za fiziko (za Marie Curie in Mario Goeppert-Mayer).

Ashkin je doktoriral iz jedrske fizike na Univerzi Cornell. Potem je celo življenje delal v Bell Labs, kjer je odkril številne pomembne pojave. Odkril je na primer fotorefraktivni efekt in piezoelektrične kristale. Letošnjo nagrado je prejel za izum optične pincete, ki omogoča manipulacijo majhnih objektov. Leta 1987 je Ashkin pokazal, kako...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je razglasila prejemnike letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Isamu Akasaki, Hiroshi Amano in Shuji Nakamuro prejmejo nagrado za odkritje učinkovitih modrih LED-diod, ki omogočajo svetle in varčne vire bele svetlobe.

Diode, ki oddajajo svetlobo, niso nov izum, a so šele v zadnjem desetletju spremenile način osvetljave prostorov in omogočile velikanske prihranke pri porabi energije. Že v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja so odkrili, da lahko diode oddajajo vidno svetlobo. Prva patentirana dioda iz leta 1962 je oddajala infrardečo svetlobo, kmalu pa so izdelali diode, ki so svetile rdeče in zeleno. Zaradi nizke porabe energije je bil tudi omejen barvni spekter dovolj za nišne uporabe, medtem ko je bilo...

Slo-Tech - Teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad se nadaljuje z nagrado za fiziko, katere prejemnike je Švedska kraljeva akademija znanosti razglasila danes. Za teorijo, zakaj imajo delci maso, si bosta Nobelovo nagrado za fiziko v vrednosti milijona evrov razdelila belgijski fizik François Englert in britanski fizik Peter Higgs. Nagrado uradno prejmeta za teoretično odkritje mehanizma, ki pomaga razumeti izvor mase subatomskih delcev, ki sta ga potrdila poizkusa ATLAS in CMS v velikem hadronskem trkalniku (LHC) v švicarskem CERN-u. Prejemnika sta že pred samo razglasitvijo veljala za velika favorita.

Englert in Higgs sta leta 1964 ločeno predstavila teorijo, od kod izvira masa...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je danes razglasila prejemnika druge letošnje Nobelove nagrade, in sicer za fiziko. Prestižno odlikovanje prejmeta francoski fizik Serge Haroche in ameriški fizik David J. Wineland za "eksperimentalne metode, ki omogočajo merjenje in manipulacijo posameznih kvantnih sistemov".

Opazovanje kvantnih učinkov je težavno opravilo, saj se ti izkažejo le, kadar delamo z enim ali največ nekaj delci. Kadar imamo opraviti z več delci, se kvantni učinki izpovprečijo in na delu vidimo le še zakone klasične fizike. Dodatno težavo predstavlja občutljivost valovne funkcije, ki se ob poizkusu opazovanja sesede in odpravi kvantno nedoločenost. Haroche in Wineland sta razvila metode, ki omogočajo spremljanje in raziskovanje...