Slo-Tech - V četrtek, 12. septembra so na MIT podelili že 34. Ig Nobelove nagrade, med drugim znanstvenikom, ki so preučevali opite črve, plavalne sposobnosti mrtve postrvi in golobe kot potencialne pilote vodljivih izstrelkov. Ig Nobelova priznanja podeljujejo za čisto prave znanstvene raziskave, ki pa najprej ljudi nasmejijo, nato pa jih spodbudijo k razmišljanju. Dogodek je pripravila satirična revija Annals of Improbable Research v sodelovanju z založbo MIT Press. Nagrajenci so:

Raziskovalci pod vodstvom Romana Hosseina Khonsarija z Univerze Paris Cité so prejeli nagrado za anatomijo za raziskavo v kateri so poskušali ugotoviti, ali ima polobla, na kateri smo se rodili, kakšen vpliv na smer kodranja las (J. Stomatol. Oral Maxillofac. Surg. 2023, DOI: 10.1016/j.jormas.2023.101664).

Fordyce Ely in William E. Petersen sta na podlagi dela, o katerem sta poročala leta 1939, posthumno prejela nagrado za biologijo, ker sta počila papirnato vrečko poleg mačke, ki je stala na hrbtu krave, da bi...

Slo-Tech - Včeraj so razglasili prejemnike že 33. Ig Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1991. Namenjene so za najzanimivejše znanstvene dosežke, ki sprva nasmejijo, a se v ozadju skriva povsem resna znanost. Čeprav gre za parodijo na Nobelove nagrade (na kar namiguje že ime), je prireditev resna, nagrajenci pa so izpostavitve dosežkov načeloma veseli. Letošnjih deset nagrad prejmejo:

• za kemijo in geologijo Jan Zalasiewicz (Poljska, ZDA), ki je pojasnil, zakaj znanstveniki radi ližejo kamne;
• za književnost Chris Moulin, Nicole Bell, Merita Turunen, Arina Baharin in Akira O’Connor (Francija, Združeno kraljestvo, Malezija, Finska) za raziskave občutij, ki se pojavijo ob ponavljanju besede do onemoglosti;
• za strojništvo Te Faye Yap, Zhen Liu, Anoop Rajappan, Trevor Shimokusu in Daniel Preston (Indija, Kitajska, Malezija, ZDA) za oživitev mrtvih pajkov kot orodja za prijemanje;
• za javno zdravje Seung-min Park (Južna Koreja, ZDA) za izum stanfordskega stranišča, ki z več metodami hitro analizira snovi, ki jih izločajo ljudje;
• za komunikologijo María José Torres-Prioris, Diana López-Barroso, Estela Càmara, Sol Fittipaldi, Lucas Sedeño, Agustín Ibáñez, Marcelo Berthier, in Adolfo García (Argentina, Španija, Kolumbija, Čile, Kitajska, ZDA)...

Slo-Tech - V četrtek ponoči so podelili že 32. Ig Nobelove nagrade, ki vsako leto razglasijo kot pozitivno parodijo pravih Nobelovih nagrad. Namenjene so popolnoma resnim znanstvenim dosežkom, ki pa spričo svoje tematike bralce vendarle najprej nasmejijo, šele nato jih vzpodbudijo k razmišljanju. Že tretjič zapovrstjo je bila svečana slovesnost zgolj spletna, kar je ostanek še vedno aktualne epidemije. Kljub temu je prireditev pomagalo povezovati osem dobitnikov Nobelovih nagrad v prejšnjih letih, prejemniki letošnjih Ig Nobelovih nagrad pa so bili vidno navdušeni nad priznanjem. Letošnji nagrajenci so:

• za aplikativno kardiologijo Eliska Prochazkova, Elio Sjak-Shie, Friederike Behrens, Daniel Lindh in Mariska Kret (Češka, Nizozemska, Velika Britanija, Švedska, Aruba) za ugotovitev, da se srčni utripi sinhronizirajo, ko se potencialni partnerji prvikrat srečajo in začutijo obojestransko privlačnost;
• za književnost Eric Martínez, Francis Mollica in Edward Gibson (Kanada, ZDA, Velika Britanija, Avstralija) za dokaz, da so pravna besedila težko razumljiva zaradi slabe ravni jezika in ne terminologije;
• za biologijo Solimary García-Hernández in Glauco Machado (Kolumbija, Brazilija) za raziskave, kako zaprtost vpliva na parjenje škorpijonov;
• za...

Slo-Tech - Podelili so že 31. Ig Nobelove nagrade, ki jih kot pozitivno parodijo na Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1991. Nagrade podelijo za resne znanstvene dosežke, ki ljudi sprva nasmejijo, nato pa jih pripravijo do razmišljanja. Tudi sama prireditev je primerno norčava, saj na primer vsebuje predavanja 24/7, na katerih prejemniki svoje delo predstavijo dvakrat: enkrat v 24 sekundah in drugič v sedmih besedah. Letošnja prireditev je zaradi epidemije potekala prek spleta, nagrajenci pa zato niso nič manj zanimivi.

Letošnji prejemniki nagrad so:

• za biologijo Susanne Schötz (Švedska) za raziskave različnih vrst zvokov in oglašanja, ki jih oddajajo domače mačke;
• za ekologijo Leila Satari, Alba Guillén, Àngela Vidal-Verdú in Manuel Porcar (Španija, Iran) za genetsko analizo bakterij v odsluženi žvečilnih gumijih, ki so prilepljeni na pločnike v različnih državah;
• za kemijo Jörg Wicker, Nicolas Krauter, Bettina Derstroff, Christof Stönner, Efstratios Bourtsoukidis, Achim Edtbauer, Jochen...

Slo-Tech - Zaključil se je podaljšani teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad, ki ga že tradicionalno zaokrožuje nagrada za ekonomijo, ki jo švedska centralna banka podeljuje v spomin Alfreda Nobela. Nagrado prejmeta ekonomista s Stanforda Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson za izboljšave teorije dražb in odkritje novih oblik dražb. Z njunimi dognanji je možno dražiti tudi dobrine in storitve, ki jih na klasičen način ni možno, denimo radijske frekvence.

Dražbe se na prvi pogled zdijo preproste. Prodajalec pač proda ponudniku najvišje cene, kupci pa želijo kupiti od prodajalca z najnižjo ceno. A dražbe obstajajo v več oblikah, od oblike dražbe pa je odvisen tudi njen izid. Analiza končnega izkupička je zapletena, ker se dražitelji ravnajo po informacijah, ki jih imajo, in po informacijah, za katere verjamejo, da jih imajo konkurenti. Prav tako se danes draži več blaga in storitev kot kdajkoli prej. To niso več le vreče krompirja ali redke slike, temveč tudi neoprijemljive pravice,...

Nobelove nagrade - Znani so vsi letošnji Nobelovi nagrajenci, in sicer jih bo letos zaradi dveh nagrad za književnost več kot običajno. Danes pa so razglasili še prejemnike sorodne nagrade v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo, ki jo podeljujejo po predlogu švedske centralne banke. Nagrade se bodo letos razveselili indijski ekonomist Abhijit Banerjee, francoska ekonomistka Esther Duflo (oba MIT) in ameriški ekonomist Michael Kremer (Harvard). Nagrado prejmejo eksperimentalni pristop v boju proti svetovni revščini. Esther Duflo je šele druga ženska, ki je dobila nagrado za ekonomijo.

Z letošnjo nagrado želijo pripoznati pomen vojne proti revščini, ki jo kljub drugačnemu vtisu v zadnjih desetletjih dobivamo. Od leta 1995 do lani se je ekonomski standard najrevnejših držav na svetu podvojil (merjeno v BDP), umrljivost otrok se je prepolovila, delež otrok, ki hodijo v šolo, pa je zrasel s 56 na 80 odstotkov. A še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v absolutni revščini, letno zaradi ozdravljivih bolezni umre pet milijonov otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh otrok na svetu konča izobraževanje s pomanjkljivo pismenostjo in računstvom.

Letošnji nagrajenci so v boju proti revščini pokazali, da lahko globalni problem zreduciramo na vrsto...

Nobelove nagrade - Letošnja razglasitev Nobelovih nagrad se končuje z razglasitvijo prejemnikov nagrade za dosežke v ekonomiji, ki jo švedska centralna banka podeljuje od leta 1969. Letos jo prejmeta ameriška ekonomista William D. Nordhaus in Paul M. Romer, ker sta v gospodarsko rast vkomponirala inovacije in podnebje. Ukvarjala sta se z vprašanjem dolgoročne in trajnostne rasti ter proučevala vzroke in posledice tehnoloških inovacij in podnebnih sprememb.

Nordhaus je magistriral na Yalu ter doktoriral na MIT-u. Večji del svoje kariere je bil profesor na Yalu, vmes pa je v času Carterjeve administracije vodil Svet ekonomskih svetovalcev (1977-1979) ter bostonsko podružnico ameriške centralne banke (2014-2015). Raziskovalno se je ukvarjal z...

Slo-Tech - Z današnjo razglasitvijo prejemnika nagrade za ekonomijo, ki jo v spomin Alfreda Nobela od leta 1969 podeljuje švedska centralna banka, se končuje podaljšani Nobelov teden. Letošnji nagrajenec je ameriški ekonomist Richard H. Thaler, ki si jo je prislužil s svojimi prispevki k vedenjski ekonomiji. To je veja ekonomije, ki uporablja tudi dognanja psihologije in skuša opisati delovanje ljudi, ki ni vedno razložljivo kot popolnoma racionalno.

V ekonomiji moramo poenostavljati, da lahko sestavimo uporabne modele. Ti največkrat predpostavljajo, da imajo ljudje popolne informacije, da so popolnoma racionalni in da zasledujejo lastno korist. Toda resničnost se često ne ujema z rezultati takšnih modelov, ker smo ljudje kompleksna bitja. Thaler je raziskoval zlasti fenomene omejene...