Slo-Tech - Raziskovalci z japonskega NICT-a (National Institute of Information and Communications Technology) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih, in sicer so dosegli 1,02 Pb/s. S tem so konkretno izboljšali lanski rekord (0,319 Pb/s) in presegli tudi konceptualno precej drugačen in zapletenejši dosežek izpred dveh let (1,01 Pb/s). Za najnovejši rekord niso uporabili nobene tehnologije ali trikov, ki vsaj načeloma ne bi bili izvedljivi tudi z današnjo komercialno dostopno opremo.

V optičnem vlaknu so združili štiri sredice, medtem ko imajo današnji optični kabli eno, a je kabel še vedno meril le 0,125 mm v premeru, kolikor merijo tudi današnji komercialni kabli. Podatke so prenašali v frekvenčnem razponu 20 THz z uporabo multipleksiranja valovne dolžine (WDM). Tako so prostor razdelili v 801 kanal prek treh pasov (C, L in eksperimentalni S: 256QAM za C in L, 64QAM za S). In tako so na razdalji 51,7 kilometra podatke prenašali s hitrostjo 1,02 Pb/s.

Slo-Tech - Raziskovalci z japonskega inštituta za informatiko in komunikacijske tehnologije (NICT) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov z interneta. Na razdalji dobrih 3000 kilometrov so podatke prenesli s hitrostjo 319 Tb/s, kar je približno dvakrat več od lanskega rekorda (178 Tb/s). Tokratni rekord so postavili s tehnologijo, ki je načeloma na voljo in v uporabi že danes. Dosežek so predstavili na konferenci v San Diegu.

Odveč je poudarjati, da so tolikšne hitrosti dosegljive le prek optičnih vlaken. Uporabili so 552-kanalni laser z več valovnimi dolžinami. Podatke so na svetlobni snop naložili z valovnodolžinskim multipleksiranjem (WDM), pri čemer so uporabili še tretji pas (S, C in L pasovi: 552 PDM-16QAM). Za rekordno hitrost so uporabili štiri sredice v optičnem vlaknu, medtem ko se običajno uporabi le ena, ki pa so skupaj široke toliko kot ena konvencionalna (premer 0,125 mm). Z dvojno polarizacijsko modulacijo (dual polarization modulation) so poskrbeli za večjo...

University College London - Medtem ko danes tisti z najglobljo denarnico lahko kupijo dostop do interneta s hitrostjo 10 Gb/s, je v laboratorijih možno več tisočkrat hitreje. Raziskovalci z University College London pod vodstom Lidie Galdino so v sodelovanju s KDDI Research in Xetro demonstrirali prenos s hitrostjo 178 Tb/s, s čimer so za petino presegli dosedanji rekord japonskih raziskovalcev, o čemer pišejo v IEEE Photonics Technology Letters.

Uporabili so 600 25-GBd kanalov na razdalji 40 kilometrov, s čimer so dosegli rekordno hitrost prenosa. Glavna novost se ne skriva v optičnih vodnikih, ki so enaki kot se uporabljajo že sicer, temveč v modulaciji. Uporabili so Geometric Shaping (GS), kjer s spremembami faze, jakosti in polarizacije različnih valovnih dolžin svetlobe v snop stlačijo več podatkov brez interference.

To pomeni, da bo (nekoč) možno sorodne tehnologije postaviti sorazmerno poceni, saj bo treba zamenjati zgolj ojačevalnike, ne pa celotne infrastrukture. So pa seveda uporabili bistveno...

University College London - Raziskovalci z University College London so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih z enim sprejemnikom, in sicer 1,125 Tb/s. To je 12,5 odstotka več od dosedanjega rekorda, ki je znašal okrogel terabit na sekundo. Tega rekorda ne gre zamenjevati z danskim rekordom v prenosu podatkov po več optičnih vlaknih.

Britanci so uporabili superkanal iz 15 kanalov različne valovne dolžine 8 GBd DP-256QAM, ki je imel skupno prepustnost 121,5 GHz. Povečanje hitrosti za osmino se mogoče sliši malo, a to še vedno predstavlja dodatnih 125 Gb/s, kar je precej. Komercialno se trenutno sicer uporabljajo sistemi, ki zmorejo nekaj sto gigabitov na sekundo, terabiti pa že...

Heise - Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so prikazali najvišjo hitro prenosa podatkov po optičnem vodniku (izjava za javnost v danščini). Dosegli so hitrost prenosa 43 terabitov na sekundo, kar je skoraj dvakrat hitreje od 26 Tb/s, kolikor je leta 2011 dosegel Tehnološki inštitut v Karlsruheju (KIT).

DTU in KIT sta v zadnjih letih postavila več rekordov v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih. DTU je leta 2009 kot prvi presegel magično mejo enega terabita in potem do leta 2011 nekajkrat izboljšal svoj rekord, dokler ga ni prehitel KIT. Sedaj so Danci spet prevzeli štafetno palico.

Za prenos podatkov so uporabili kabel japonskega podjetja NTT, ki ima sedem ločenih sredic z ustreznimi ovoji, a hkrati ne zaseda več prostora kot običajen optični kabel. Uporabili so...

Slo-Tech - V laboratoriju so prek optičnih vlaken že uspeli poslati podatke s hitrostjo več kot 26 Tb/s, z večlaserskimi sistemi pa celo hitreje kot 100 Tb/s. V realnosti so te številke seveda precej nižje, zato na primer podmorski kabli za doseganje hitrosti več terabitov na sekundo uporabljajo več vlaken s po več valovnimi dolžinami svetlobe. Kako hitro pa gredo širokopasovne povezave za uporabnike na kopnem? Britanci preizkušajo terabitne povezave.

Alcatel-Lucent in BT sta v Londonu na preizkusu dosegla prenos podatkov s hitrostjo 1,4 Tb/s po 410 kilometrov dolgi povezavi. Povezavo med BT Towerjem v Londonu in raziskovalno ustanovo Adastral Park v Ipswichu v Suffolku so sestavili iz sedmih 200-gigabitnih kanalov, po katerih so podatke prenesli v Ipswich in nazaj.

...

BBC - Raziskovalci z Inštituta za tehnologijo v Karlsruheju so postavili nov rekord v hitrosti pošiljanja podatkov po optičnih vlaknih z uporabo samo enega laserja. Medtem ko so večlaserski sistemi že dosegli hitrosti 100 terabitov na sekundo, so ti dragi in izredno potratni, zato so v Karlsruheju z enim samim laserjem uspeli zakodirati in poslati 26 terabitov na sekundo. O dosežku poročajo v znanstvenem članku v reviji Nature Photonics.

To je nadgradnja lanskega dela, ko so uspeli prenesti 10 terabitov podatkov na sekundo prek optičnega vodnika dolžine 50 kilometrov. S kombinacijami pulzov ustvarijo 325 različnih barv, ki vsaka nosi svoj del informacij. Sprejemnik nato uporabi hitro Fourierjevo transformacijo, da jih razplete in prebere. Dosežek ekipe je...