Nature - Raziskovalci iz Hong Konga so napravili grob prototip umetnega očesa, ki ima prvič tudi sferično oblikovano retino z občutljivostjo, primerljivo človeški. Morebitna praktična raba je še daleč, toda iznajdba je zanimiva z vidika prikaza tehnološke zahtevnosti, oziroma ovir, ki jih bo še treba preseči, preden bomo dejansko dobili prava bionična očesa.

Glede na to, da senzorji v telefonih že dosegajo stomegapikselne ločljivosti, bi laično menili, da so na področju očesne protetike svetlobna tipala še najmanjši problem in da se strokovnjaki ta hip najbolj ukvarjajo z izzivom pošiljanja signalov v možgane. Pa ni povsem tako. CCD senzorje znamo dobro izdelovati v ploski obliki, ne pa tudi krogelni - ko plast takšnih tipal ukrivijo, izgubi enakomerno porazdeljenost in s tem visoko nativno ločljivost. Dokler smo zadovoljni z zunanjim zajemom slike, ki je vgrajen na primer v očala, to ni večji problem, toda če želimo vsadke v celoti spraviti v očesno zrklo, pristop ne zadošča več. Na...

Nature - Kitajski znanstveniki so mišim v oko vbrizgali raztopino nanodelcev, ki pretvarjajo valovno dolžino svetlobe in tako živalim omogočili, da so videle v infrardečem delu spektra.

Človek zna do neke mere že presegati temo in v ta namen uporablja različne sisteme za nočno opazovanje. Toda ti potrebujejo električno napajanje ali pa določeno obstoječo jakost vidne svetlobe (na primer zvezdne), ki jo nato ojačajo. Zato potekajo tudi raziskave pasivnega zaznavanja infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče, med 700 nanometri in milimetrom. Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo v Hefeju na Kitajskem so razvili nanodelce, ki sevanje z valovno dolžino 980 nm vsrkajo in...

Technology Review - Oddelek za umetno inteligenco DeepMind v Googlu ne igra le goja, temveč se bo lotil tudi zelo praktične naloge. V sodelovanju s kliniko za očesne bolezni Moorfields v Londonu se bo umetna inteligenca iz posnetkov očesa naučil prepoznavati bolezni oči. Petletni projekt bo zajemal posnetke oči milijona bolnikov iz Moorfieldsa, podatki pa bodo popolnoma anonimizirani.

Na številne bolezni, ki ogrožajo vid, lahko izkušen zdravnik posumi iz pregled posnetka očesa, na primer na diabetično retinopatijo (bolezen očesne mrežnice zaradi povečane koncentracije sladkorja v krvi) ali starostno degeneracijo rumene pege. DeepMind se želi z analizo milijona posnetkov naučiti prepoznavanja začetnih stadijev teh in podobnih bolezni, kar bi lahko rešilo vid več tisoč ljudem. DeepMind bo analiziral tako...

Nature - Vsak računalnikar se je moral zagovarjati pred očitki, da vsakodnevno večurno buljenje v monitorje kvari oči. Slaba kakovost slike, kar so sicer moderni zasloni praktično odpravili, zanič osvetlitev, fiksna goriščna razdalja, utrujenost oči in nezadostno mežikanje so le nekateri izmed dejavnikov, ki jih ljudje navajajo kot razloge za slabšanje vida. Na prvi pogled jim realnost pritrjuje,...

PhysOrg.com - Znanstveniki na Weill Medical Collegeu, ki deluje pod okriljem Univerze Cornell v ZDA, razvijajo prostetično oko, ki bo slepim zaradi poškodb mrežnice omogočilo vrnitev dobršnega dela vida. Novo tehnologijo je predstavila nevrologinja in profesorica Sheila Nirenberg, ki vodi raziskave.

Pojasnila je, da se njena ekipa že dolgo časa ukvarja z razvozlavanjem jezika možganov. Ena izmed poti, ki vodi od tod, se konča tudi v očeh. Pri videčih posameznikih fotoreceptorji na mrežnici, ki sestojijo iz dveh vrst celic (paličic in čepkov), zbirajo svetlobne impulze. Posamezni fotoni povzročijo reverzibilno izomerizacijo 11-cis-retinala v trans-retinal, ki je aktivni del proteina rodopsina. To sproži zapleteno biokemično kaskado, po kateri se za mrežnico svetloba pretvori v električne impulze, ki jih...

Slashdot - Dandanes je "največji dodatek", ki ga lahko uporabljate z očmi, kakšna (barvna) leča ali očala. A prav kmalu bomo lahko na svet gledali v popolnoma novi perspektivi, saj bo laser, ki bo svetil direktno v oko, poskrbel, da se nam bodo pred očmi prikazovali vsi potrebni in nepotrebni podatki. Prednosti te tehnologije so očitne predvsem v industriji, kjer jo že uporabljajo v Hondinih tovarnah. Slednji so tudi izračunali, da tehniki, ki so jim bile vse informacije dostopne takoj (pred očesom), prihranijo 40% časa pri pregledovanje različnih priročnikov in posledično na mesec Honda privarčujejo 2000 dolarjev na tehnika. Prvi poskusni primerki so že bili poslani tudi ameriškim vojakom v Irak.

Kaj pa domači uporabniki? Verjetno ne boste kar skočili v trgovino in nabavili novega (modnega?) dodatka, saj nosi cenovno nalepko 4000 USD. Vsekakor pa je tehnologija zanimiva tudi za širši krog uporabnikov in bo s pocenitvijo verjetno vgrajena v različne prenosne naprave.

Kako tehnologija...