Slo-Tech - Ostanki kitajske nosilne rakete Long March 5B, ki je v orbito ponesla raziskovalni modul za vesoljsko postajo, so danes treščili na Zemljo. V atmosfero so vstopili nad južnim Pacifikom ob 11. uri po slovenskem času, kar je precej prej od napovedi. Gorenje rakete v atmosferi je bilo možno videti s precejšnje razdalje, tudi iz Avstralije. Padec rakete na Zemljo ni povzročil škode, a so bili mednarodni opazovalci pred tem precej zaskrbljeni.

Ocenili so, da je pri padcu približno 0,5 odstotka možnosti, da bo povzročil gmotno škodo ali poškodbe ljudi. To je sicer malo, a bistveno več kot pri ostalih izstrelitvah drugih vesoljskih agencij. Čeprav so iz orbite na Zemljo že padli posamezni predmeti, se vesoljske misije nikoli ne načrtujejo tako, da bi tako veliki deli načrtno nenadzorovano padli na površje. Kitajsko zunanje ministrstvo odgovarja, da vse vesoljske misije izvajajo v miroljubne namene in v skladu z mednarodnimi praksami in zakoni. Dodal je, da je raketa sestavljena tako, da...

Firefly - Teksaški firmi Firefly Aerospace je z raketo Alpha v drugem poskusu uspelo doseči Zemljino krožnico. Število zasebnih podjetij s tem dosežkom se tako nezadržno povečuje.

Revolucija v pošiljanju raket v vesolje, ki jo je pognal SpaceX, je botrovala vznikanju množice konkurenčnih zasebnih podjetij. Prvi povzpetneži, ki jim je uspelo doseči orbito, kot so Rocket Lab, Virgin Orbit in Astra, so se za začetek osredotočili na manjše nosilne rakete, ki zmorejo v nizko Zemljino krožnico (LEO) ponesti tovor mase nekaj sto kilogramov. S tem stavijo predvsem na živahno tržišče izstreljevanja mikro- in nanosatelitov. Toda zaradi skokovitega razvoja in širjenja pristopa množičnih skupinskih izstrelitev jim grozi, da jih bodo zmogljivejše rakete izrinile s trga. Zato druga podjetja, med njimi Relativity Space, ABL Space Systems in Firefly Aerospace, že spočetka razvijajo naprave z nosilnostjo nad eno tono. Zadnjemu od naštetih je prek vikenda uspelo postaviti enega glavnih mejnikov v tovrstnem...

Space News - Včeraj zvečer se je velikost kitajske modularne vesoljske postaje Tiangong podvojila, saj so ji priklopili prvega od dveh laboratorijskih modulov, Wentian.

Lansko pomlad je Kitajska pričela z montažo svoje modularne vesoljske postaje Tiangong, ko je v Zemljino krožnico poslala osrednji modul, Tianhe. Od tedaj smo videli še po tri uspešne odprave s tovorom in posadkami, v drugi polovici letošnjega leta pa je na redu dokončanje postaje, ki bo v polni velikosti poleg Tianheja vsebovala še dva laboratorijska modula, Wentian in Mengtian. Prva od dveh ključnih etap montaže dodatnih modulov se je odvila včeraj. Najprej je nekaj po osmi uri zjutraj po našem času z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5B, z Wentianom na krovu. To je bil s 23 tonami najtežji tovor na kateri od kitajskih nosilnih raket doslej (modul Tianhe ima 3 tone manj). Združitev z vesoljsko postajo pa so uspešno izvedli enajst ur pozneje.

Wentian, kar v prevodu pomeni Nebeško poslanstvo, je...

Space News - Trije tajkonavti so zgodaj zjutraj po našem času poleteli proti kitajski vesoljski postaji Tiangong in še pred poldnevom uspešno prispeli. To je prva kitajska človeška vesoljska odprava po petih letih in začetek delovanja modularne vesoljske postaje, od katere si veliko obetajo.

Ko so Kitajci konec aprila v orbito poslali prvi modul vesoljske postaje Tiangong, je bil to zgolj začetek zelo živahnega programa gradnje tega objekta, ki naj bi jo v osnovni različici dokončali že v dveh letih. Konec maja je sledila prva robotska odprava s tovorom, ki je zaradi tehničnih težav sicer za en teden zamudila, a to očitno ni pomenilo bistvenih ovir za nadaljevanje, kajti prva posadka tajkonavtov je danes sledila po načrtu na odpravi Shenzhou 12. Raketa Dolgi pohod 2F se je malo pred polčetrto zjutraj po našem času dvignila z izstrelišča Jiuquan in do postaje prispela sedem ur pozneje ter se nanjo uspešno priklopila. Dogodek so Kitajci, v zanje neznačilni potezi, prenašali po televiziji.

...

Space News - Osrednja potisna stopnja kitajske nosilne rakete Dolgi pohod 5B, ki je pred dnevi v vesolje ponesla prvi modul vesoljske postaje Tiangong, bo po vsem sodeč v atmosfero vstopila nenadzorovano, pri čemer bodo njeni deli na tla padli okoli osmega maja.

29. aprila so Kitajci v Zemljino krožnico uspešno izstrelili prvi del svoje modularne vesoljske postaje Tiangong. Tovorna mula je bila nova nosilna raketa Dolgi pohod 5B, in sicer v precej samosvoji konfiguraciji, saj poleg štirih stranskih potisnikov uporablja zgolj eno osrednjo potisno stopnjo. To pomeni, da je glavni del nosilne rakete dosegel orbito, s čimer se razlikuje od klasičnega pristopa, po katerem prve potisne stopnje ne dosežejo ubežne hitrosti in namesto tega balistično padejo na dobro predvideno območje. Naprave, ki jih želimo na tla poslati iz orbite, je treba z dodatnim potiskom premišljeno suniti v atmosfero, če želimo vsaj približno nadzorovati njihov padec. Obstaja pa seveda še druga možnost: da izid prepustimo...

Space News - Pretekli torek so Kitajci prvič izstrelili raketo Dolgi pohod 8, ki je v Zemljino krožnico ponesla pet satelitov. Posebnost rakete je v tem, da je predvidena za uvedbo tehnologije pristajanja prve potisne stopnje in na tem letu so v tej smeri že izvedli prve teste.

Kitajska za zamenjavo ostarelih nosilnih raket Dolgi pohod serij 2, 3 in 4 pospešeno razvija naslednice z oznakami 5, 6, 7 in 8. Med slednjimi je najbolj poznana petica, ker predstavlja temelj za najvidnejše kitajske misije v tem desetletju, kot so poleti na Mars, medtem ko bo "vlečni konj" raketne flote sedmica, kateri bo naložen na primer transport do prihajajoče kitajske vesoljske postaje. Pretekli teden pa je poletel prvi primerek Dolgega pohoda 8, ki je za tamkajšnjo vesoljsko industrijo tudi izjemno pomemben, saj naj bi ta linija eventuelno predstavljala prve kitajske serijske večkrat uporabne rakete. Gre za raketo srednje nosilnosti, z dolžino dobrih 50 metrov, ki lahko v nizko orbito ponese 8400 kg tovora....

Space News - Kitajci so včeraj s pristankom na Zemlji uspešno zaključili preizkus prototipa svoje prihodnje kapsule za prevoz ljudi v orbito, ki bo zamenjala obstoječega delovnega konja, plovilo Shenzhou. Obenem je tovor, seveda še brez posadke, poletel na nosilni raketi Dolgi pohod 5B, kar je bila prva izstrelitev te rakete, na kateri sloni skorajšnja gradnja kitajske modularne vesoljske postaje.

Kitajci so tajkonavte doslej v vsemir pošiljali z družino kapsul Shenzhou. Toda omejitve starega dizajna kažejo zobe in za prihodnje ekspedicije, na primer do prihajajoče modularne vesoljske postaje ter Meseca, potrebujejo zmogljivejše plovilo. V torek so tako izstrelili prvi prototip še neimenovanega plovila prihodnje generacije, s katerim želijo doseči Lunino orbito. V 67 ur trajajoči misiji je kapsula, to pot še brez posadke, izvedla vrsto manevrov, s katerimi je dosegla višino 8000 kilometrov, nakar se je v petek zjutraj po našem času nadzorovano spustila na tla v Notranji Mongoliji, in sicer s...

Space News - Boeingovi kapsuli za pošiljanje astronavtov v Zemljino krožnico se je na prvem testnem poletu v vesolje zataknilo: medtem ko je izstrelitev potekala brezhibno, je prišlo do napake pri usmerjanju proti Mednarodni vesoljski postaji in plovilo je obtičalo v tirnici, od koder se bo verjetno jutri predčasno vrnilo na tla.

Boeingova kapsula CST-100 Starliner in SpaceXovo konkurenčno plovilo Crew Dragon tvorita temelje Nasinega načrta za vnovično pošiljanje ljudi v vesolje z lastnimi zmogljivostmi, kajti vse od upokojitve raketoplanov Space Shuttle morajo Američani za to mastno plačevati Rusom. Do letošnje pomladi je bil SpaceX v zaznavni prednosti, saj je marca brez posadke že dosegel ISS. Toda aprila se je zalomilo in eno od kapsul so izgubili v eksploziji ob preizkušanju motorjev, kar je dalo zagon Boeingu, ki se je sicer pretežno obiral. To pomeni, da oba programa zamujata, zato je bil petek za podjetje in Naso zelo pomemben dan: prvi polet Starlinerja proti ISSu, to pot še brez...

Space - V četrtek je z izstrelišča Bajkonur v vesolje uspešno poletela raketa Sojuz-2.1a. V orbito je ponesla plovilo Sojuz MS-14, ki je prvo po 33 letih, na katerem ni žive posadke. Namesto tega je v poveljnikovem sedežu robot Skybot F-850, s katerim Rusi začenjajo preizkušanje svojih humanoidnih robotov na Mednarodni vesoljski postaji.

Ruska vesoljska agencija Roscosmos posadke na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prevaža s plovili Sojuz, ki jih v krožnico ponese istoimenska nosilna raketa. V zadnjih desetletjih so uporabljali raketo Sojuz-FG, ki pa jo načenjajo leta, zato skušajo preiti na novejši tip Sojuz-2.1a. Toda ena od izstrelitev te rakete, pred štirimi leti, se je končala z eksplozijo, v kateri so izgubili tovorni modul Progress 59. Zato so pri živih...

NASA - ...

Space - Danes ob 22:58 po srednjeevropskem času je bilo iz Kitajskega vesoljskega centra Jiquian na nosilni raketi CZ-2F uspešno izstreljeno vesoljsko plovilo Shenzhou 8. Gre za plovilo brez človeške posadke, katerega naloga je združitev in pristanek na Kitajski vesoljski postaji Tiangong-1, ki je bila izstreljena 29. septembra letos. V kolikor bo misija uspešna, bo Kitajska postala tretja država (po ZDA in Rusiji), ki je osvojila tehnologijo za združitev dveh vesoljskih plovil v orbiti. To znanje je ključno tako za grajenje vesoljskih postaj, kot tudi za opravljanje bolj kompleksnih vesoljskih misij na Luno ali ostala planetarna telesa.

Space - Danes ob 15:16 po srednjeevropskem poletnem času (21:16 po Kitajskem času) je bil iz izstrelišča Jiquan v notranji Mongoliji na raketi Long March-2F izstreljen modul Tiangong-1 (sl.: "Nebeška palača"), kar predstavlja prvi kitajski poskus izstrelitve in upravljanja vesoljske postaje. Modul ima maso 8,5 ton, dolg je 10,7 metrov in ima premer 3,3 metre (za primerjavo: Ruski modul Zarja, ki predstavlja jedro mednarodne vesoljske postaje, ima maso 19 ton, dolžino 12,5 metrov in premer 4,5 metre). Tiangong-1 bo v orbiti okoli zemlje ostal približno dve leti, v tem času pa ga bosta obiskali robotski vesoljski plovili Shenzhou 8 in 9 ter plovilo s človeško posadko Shenzhou 10. Kitajska je svoj prvi vesoljski polet s človeško posadko opravila leta 2003, ko je na plovilu Shenzhou 5 v...